PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE TIMSKO POUČEVANJE)

»NAJBOLJŠA PRIPRAVA NA JUTRI JE NAREDITI NAJBOLJŠE KAR
0 Učna Priprava Učiteljica Šolsko Leto Datum Razred 5
DNEVNA PRIPRAVA ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ OŠ SAVA KLADNIKA

DR BOGDAN KAVČIČ METODOLOŠKA PRIPRAVA PROGRAMA DELA SVETA
LETNA DELOVNA PRIPRAVA ITALIJANŠČINA KOT DRUGI JEZIK NA
LETNA PRIPRAVA CILJNA RAZPOREDITEV UČNE SNOVI ŠOLSKO LETO

PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE - TIMSKO POUČEVANJE)


PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE  TIMSKO POUČEVANJE) PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE  TIMSKO POUČEVANJE) PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE  TIMSKO POUČEVANJE)



PRIPRAVA ZA STROKOVNO EKSKURZIJO (MEDPREDMETNO POVEZOVANJE - TIMSKO POUČEVANJE).


Profesorji: Maja Sevnik, prof., Karmen Žnidaršič Smrdu, prof., Aleš Rodič, prof.

Šola : ŠC LJUBLJANA, GIMNAZIJA ANTONA AŠKERCA

Razred: G1a, b, c, d

Datum: 10. 4. 2009

Učna tema: Rimska nekropola v Šempetru v Sav. dol.; Stari celjski grad; Aškerčeva domačija v Senožetah pri Rimskih Toplicah.

Učne metode: individualno, skupinsko in frontalno delo, razgovor, opazovanje, sklepanje, presojanje, pisanje, demonstracija, branje.

Učna sredstva: učni list, plakat, predloga umetnostnega besedila, risalni papir, barvice in svinčniki

Tip učne ure: ura osvajanja novih pojmov, ura likovnega snovanja.


Učni cilji pri slovenščini:



Učni cilji pri umetnostni zgodovini:


Učni cilji pri zgodovini:


Skupni cilji: - dijaki spoznajo kraje, ki so povezani z Aškerčevo mladostjo;


Evidence: dijaki izrazijo svoje znanje o Aškerčevi mladosti in zgodovini Celja tako, da izdelajo plakate, risbe, izpolnijo učni

list, pišejo neumetnostna besedila.

Didaktična struktura izvedbe ekskurzije:

  1. Ura motivacije - dan pred odhodom z dijaki opravimo pogovor ali izvedemo diskusijo na temo A. Aškerc – pesnik – kulturni delavec – poliglot - popotnik – duhovnik – publicist.

  2. Izvedba – seznanitev z novo snovjo (predstavitev in ogled načrtovanih znamenitosti s strokovnim vodstvom; reševanje nalog, vezanih na predstavljeno tematiko; aktivno sodelovanje dijakov /recitali, fotografiranje/).

  3. Zaključek – izdelava plakata, tvorba poustvarjalnih neumetnostnih besedil na temo Anton Aškerc …, objava najboljših prispevkov in fotografij v šolskem glasilu Aškerčevi asi.


Skupni vstopi: Vsi učitelji izdelajo učni list, ki zajema vprašanja, povezana z Aškerčevimi kraji in zgodovino Celja.



Priloge:










Struktura (ura motivacije)


STRUKTURA URE MOTIVACIJE

AKTIVNOST DIJAKOV

AKTIVNOST UČITELJA SLO.

DID. PRIPOMOČKI, METODE OPOMBE

UVODNA MOTIVACIJA



Dijaki napišejo odgovore na listke.




Zastavim vprašanje, na katerega odgovorijo v pisni obliki na listek, ki ga bo vsak prispeval za polnjene čaše. »Kaj bi rad podaril bližnjim, da bi se te spominjali?«

Prosojnica, grafoskop.

NOVA SNOV


Poslušajo branje pesmi, sodelujejo pri interpretaciji, imenujejo motive, izrazijo sporočilo …




Berem pesem, z vprašanji vzpodbujam dijake k interpretaciji.

Pesniška zbirka.







ZAKLJUČEK


Miselni vzorec na temo Anton Aškerc.

Povzetek in aktualizacija.




Struktura (ura motivacije)


STRUKTURA URE MOTIVACIJE

AKTIVNOST DIJAKOV

AKTIVNOST UČITELJA ZGO.

DID. PRIPOMOČKI, METODE OPOMBE

UVODNA MOTIVACIJA


Dijaki skušajo ugotoviti, za katero mesto gre.





Dijakom na slikah pokažem mesto Celje in njegovo okolico.

Prenosnik, projektor, dokumentarni film.

NOVA SNOV






Dijakom predstavim slovensko ozemlje v času Rimljanov ter njihov način pokopavanja.


Dijaki spoznajo celjske grofe in njihov pomen za slovenski prostor.








ZAKLJUČEK


Dijaki napišejo tri znamenitosti Celja in okolice. Za konec formulirajo vprašanja, ki jih bodo postavili vodičem na ekskurziji.














Struktura (ura motivacije)


STRUKTURA URE MOTIVACIJE

AKTIVNOST DIJAKOV

AKTIVNOST UČITELJA UM. ZGO.

DID. PRIPOMOČKI, METODE OPOMBE

UVODNA MOTIVACIJA


Dijaki skušajo ugotoviti, za katero mesto gre.





Dijakom predstavim pot ekskurzije: Šempeter, mesto Celje in njegovo okolico, Rimske Toplice.

Prenosnik, projektor, dokumentarni film.

NOVA SNOV






Dijakom predstavim rimsko nekropolo, način pokopavanja, sledi vsebinska in oblikovna analiza nagrobnikov.

Dijaki spoznajo celjske grofe in njihov pomen za slovenski prostor. Spoznajo način gradnje starega gradu, namembnost prostorov.








ZAKLJUČEK


Dijaki skicirajo del gradu. Oblikujejo plakat.
















... Glej čaše, ki nesmrtnost daje!...

... sam naredi pitje si nesmrtno!...

... Čaša tvoja je življenje tvoje...

... v delih svojih živel sam boš večno!...


(Iz Čaše nesmrtnosti)








DIDAKTIČNA STRUKTURA EKSKURZIJE


DIDAKTIČNA STRUKTURA EKSKURZIJE

AKTIVNOST UČITELJA ZGO.

AKTIVNOST UČITELJA

UM. ZGO.

AKTIVNOST UČITELJA SLO.

AKTIVNOST DIJAKOV


1. MOTIVACIJA


Dijakom na zabaven način predstavim zgodovino Celjske doline.

Pokažem slike.

Pripravim tri zabavna vprašanja o temi motivacijske ure.

Odgovarjajo.

ZGO: Poslušajo in odgovarjajo na zastavljena vprašanja.


2. OBRAVNAVA UČNE SNOVI

1. Šempeter v Savinjski dolini – rimska nekropola






2. Celjski grad






3. Aškerčeva domačija – Senožete pri Rimskih Toplicah




Predstavitev najdbe nekropole ter opis načina pokopavanja.





Predstavitev nekropole, načina pokopavanja, vsebinska in oblikovna analiza umetnin (nagrobnikov).


Predstavitev in pomen Aškerčeve Atile v Emoni

Omemba A. vloge pri arheoloških izkopavanjih rimskega zidu ob naši šoli.


SLO: Dijaki berejo pesem.

ZGO: Dijaki predstavijo način pokopavanja danes in poizkušajo ugotoviti bistvene razlike med načinom pokopa danes in v rimskem času.

Povzamem, kako so celjski grofje prišli na oblast in predstavim njihove težnje po vzpostavitvi deželnoknežje oblasti

Umestitev gradu v umetnostno- zgodovinsko obdobje, kratka zgodovina gradu, način gradnje, razpon namembnosti in razporeditev prostorov.

Navezovanje na Aškerčevo Celjsko romanco.

SLO: Dijaki berejo pesem.

ZGO: Dijaki odgovarjajo na zastavljena vprašanja in postavijo vprašanja, ki se jim porajajo na koncu.

Dijakom predstavim kratko zgodovino Rimskih Toplic ter njihov vpliv na razvoj okolice.


Seznanitev s pesnikovim domačim krajem, njegovim domom, sorodniki. Predstavitev šolskih projektov in sodelovanja z osnovno šolo A..A. v Rimskih Toplicah.

Dijaki prisluhnejo predstavitvi A. pranečaka Avgusta.

ZGO: Dijaki naštejejo največja in najbolj znana slovenska kopališča in zdravilišča.


3. ZAKLJUČEK



Dijaki rešijo delovni list na temo Antona Aškerca, v šoli pa še izdelajo plakat, pisno izrazijo svoje vtise z ekskurzije, se poskušajo v poustvarjalnem pisanju. Nekatere od izdelkov namenijo tudi objavi v šolskem glasilu.


Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.


LETNA PRIPRAVA NEMŠČINA 2 3 LETNIK (UČBENIK
LETNA PRIPRAVA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO ŠOLSKO LETO 201415 PROGRAM
LETNA PRIPRAVA ZA PREDMET GOSPODINJSTVO V 6


Tags: (medpredmetno povezovanje, priprava, strokovno, ekskurzijo, (medpredmetno, poučevanje), povezovanje, timsko