LETNA PRIPRAVA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO ŠOLSKO LETO 201415 PROGRAM

2 TÜZEL KİŞİLERE AİT DOLAYLI TEMSİLCİ VEKÂLETNAMESİ VEKÂLET VEREN
236740Kultura%202B%20-%20Razpisni%20obrazec%20redna%20dejavnost%207%20baletna
29022024 ÖZEL VEKÂLETNAME ŞIRKETIMIZLEŞAHSIMLA ILGILI OLARAK TC SANAYI BAKANLIĞININ

4 SEZNAM DOKUMENTŮ A PROJEDNÁNÍ STAVEBNÍ AKCE KOMPLETNÍ REKONSTRUKCE
AMBULANTE SVETOVALNICE KONTAKTNA OSEBA NASLOV TELEFON SPLETNA STRAN ENASLOV
DŮM DĚTÍ A MLÁDEŽE PŘELOUČ VEVERKOVA 752 POŘÁDÁ LETNÍ

LETNA PRIPRAVA





LETNA PRIPRAVA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO ŠOLSKO LETO 201415 PROGRAM


Letna priprava na vzgojno-izobraževalno delo


Šolsko leto: 2014/15

Program: Gimnazija

Predmet: Slovenščina

Letnik: 2. B

Število ur pouka: 155


Učitelj: Maja Kosmač Zamuda

Datum: 4. 9. 2014




Pripravo pregledala: Zdenka Može Jedrejčić, ravnateljica


LETNA PRIPRAVA ZA 2. LETNIK GIMNAZIJE ZA LETO 2014/2015

KNJIŽEVNOST



CILJI

IZOBRAŽEVALNI

  1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgododvinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgododvinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil v okviru obveznega programa: od antike do slovenskega razsvetljenstva.

  2. Dijaki literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oz. smeri; na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev.

  3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarno zgodovinske in literarno teoretične pojme; na primernih izbranih besedilih ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil, ob primernih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca.

  4. Že obravnavane pojme in prvine prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji novih besedil.

  5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo in jih vrednotijo.

  6. Seznanijo se s sodobnim literarnim in kulturnim življenjem, literarnimi revijami in časopisi.


FUNKCIONALNI

  1. Dijaki v dialogu razvijajo sposobnost literarnega branja

  1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila ; recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri v okviru uvodnega sklopa (primerjalno z neumetnostnim), besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do razsvetljenstva, prostoizbirna besedila, besedila za domače branje.

  2. Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila.

  3. Prvo branje je večinoma celostno: interpretativno ali tiho individualno.

  4. Po prvem branju dijaki izražajo svoje prvotno (celostno) doživetje zvočnih, pomenskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave.

  5. Ob ponovnem poglobljenem branju razčlenjujejo literarna besedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) z uporabo prvin za interpretacijo: deloma samostojno opazujejo in povzemajo motivnotematske in idejne sestavine večinoma vodeno opazujejo in poimenujejo glavne oblikovno-kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu.

  6. Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del: ob pomoči navajajo zunajliterarne argumente, deloma samostojno navajajo en znotrajliterarni argument.

  7. Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna besedila v celoti. Svoja opažanja izražajo v dnevnikih branja, v obnovah in oznakah. Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo.

  1. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja in pisanja s tvorjenjem ustnih in pisnih besedil.

  1. GOVORJENJE

Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besediluoz. jezikovni temi, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopa. (navodila in teme dobijo pri prvi uri v razredu).


  1. PISANJE BESEDILA S PRVINAMI ŠOLSKEGA ESEJA

Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo svoje bralno doživetje:



  1. USTVARJALNO PISANJE


Pišejo domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije, dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov.


PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA:

  1. KONFERENCA: literarni spis, govorni nastop/ustna ocena iz književnosti

  2. KONFERENCA: literarni spis, govorni nastop/ustna ocena iz književnosti.







JEZIK

Cilji jezikovnega pouka so navedeni v nadaljevanju pri posameznih temah.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA: kontrolna naloga jezikovnih poglavij 2. letnika v 1. ali v 2. konferenci.














































ŠC Ljubljana, OE Gimnazija Antona Aškerca



LETNA PRIPRAVA


Predmet: slovenščina

Razred/skupina: 2. B

Število ur: 155

Učitelj in sodelavci: Maja Kosmač zamuda


Končni letni cilj: str. 6-8



TEMATSKI SKLOP (s štev. ur)

TEME (s številom ur)

PRIČAKOVANI DOSEŽKI

  • izobraževalni cilji (znanje)

  • funkcionalni cilji (kompetence)

za TEME oz. SKLOP, za splošne cilje je dovolj samo sklic na učni načrt

DIDAKTIČNE STRATEGIJE

- metode in oblike dela

- sodelavci

NIVOJSKOST

/DIFERENCIACIJA

IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA; PROSTOR

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

(obstoječe povezave, predvidene nove povezave)

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE (domače naloge, ustna in pisna preverjanja in ocenjevanja)

KRITERIJI OCENJEVANJA (specifični, splošni so v internem pravilniku)

MINIMALNI STANDARDI (za sklop, splošni so v internih kriterijih ocenjevanja ali UN);

NAČIN EVALVACIJE (za sklop, npr. refleksija, kolegialne hospitacije, kritično prijateljevanje)

VSE LETO



Naloge in dosežki so diferencirani, dosegljivi na preprostejši ali pa kompleksnejši taksonomski ravni

(delovni zvezki, spletna gradiva).

Možnost sodelovanja na Cankarjevem tekmovanju in različnih literarnih natečajih.

Spletna učilnica za 2.a/2b


E-prosojnice za e-tablo.



BESEDA, 1.DEL

22 ur

UN, str. 12, 14

Razvijanje slogovne in metajezikovne zmožnosti

Zmožnost analize besed (dobesedni in preneseni pomeni, slogovna vrednost) v (ne)umetnostnem besedilu

Razgovor, individualno delo ter delo v parih.




Sprotno preverjanje dela za kredite

Pisno preverjanje znanja

Kaj je beseda?







Pomen besed







Frazemi


Učitelji tujih jezikov (Žerjav, Žabot, Barbarič??)




DN: risanje frazemov

Pomenska razmerja med besedami







Slogovna vrednost besed







SSKJ




Dostopen na:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html



Izvor besed


Možno v timu s prof. biologije




DN: opis rastline, vsa različna poimenovanja, ugibanje o izvoru imena po lastnem izboru

Tvorjenost besed







PRAVOREČJE IN PRAVOPIS

3 ure

Razvijanje pravopisne in pravorečne zmožnosti

Avtentično učenje in analiza napak.




DN: Analiza napak na forumih v spletni učilnici

Ocenjeno v povezavi z drugo šolsko nalogo.

Velika začetnica






del kontrolne naloge – (beseda, pravopis, besedilo)

KNJIŽEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKE

13 ur

UN, str. 21

Časovna umestitev.

Razdvojenost subjekta med idealom in stvarnostjo, poudarjanje čustev, domišljije, zatekanje v preteklost,

izjemni literarni junaki ipd.

Družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske okoliščine: propadanje idej francoske revolucije, Evropa po Napoleonu, občutje ujetosti posameznika v

»nelepo resničnost«, vpliv predromantike.

Interpretira, primerja in vrednoti besedila.

Diskusija: opazovanje razvojne linije glede na predhodno obdobje.

Problemski pouk.

Delo z besedilom, natančno branje.


V timu s prof. Habjanič G.




Sprotno preverjanje dela možno tudi za kredite

Goethe: Trpljenje mladega Wertherja

Predromantično sentimentalno pripovedništvo




Možna povezava z nemščino


Puškin, Jevgenij Onjegin

Roman v verzih






Goethe: Faust







Lirika (Lermontov: Jadro, Leopardi:sam sebi; Heine: Lorelei);

+ izbirno glede na dijakov govorni nastop in medpredmetne povezave

Romantična lirika

V timu s prof. Žerjav in Žabot.



Lorelei: medpredmetna povezava z nemščino;

DN: interpretativni esej za vajo

E. A. Poe, Maska rdeče smrti

Aktualizacija




Možna timska ura z angleščino (A. Jadrzyk)


Izbirna besedila







BESEDILO; referat

3 ure

Razvijanje zmožnosti pristopanja k reševanju problemov

Individualno projektno delo.

Samostojno reševanje problemov.

Po potrebi sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki (iskanje odgovorov).

Sintezni dvo- do trominutni govorni nastopi ob slovenski romantiki.




DN: Problemska vprašanja za slovensko romantiko

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

32 ur

UN, str. 21

Časovna umestitev

Prešernovo življenje in delo v vseh treh obdovjih ustvarjanja (spreminjanje oblik in sloga)

Pomen Prešerne in sodobnikov skozi čas.

Interpretira, primerja in vrednoti besedila.

Razvijanje kritičnega mišljenja (vrednotenje stereotipov o Prešernu).

Frontalni razgovor.

Problemski pouk.

Delo z besedilom, natančno branje.

Diskusija: primerjnje različnih interpretacij.


V timu s prof. Habjanič G.



).

del 1. šolskae naloge (združena s svetovno romantiko in/ali svetovnim realizmom)

Hčere svet

Romanca






Slovo od mladosti

Elegija, oktava/stanca






Sonetje nesreče

Sonet, bivanjska tematika






Sonetni venec

Artistična mojstrovina; prepletanje tem






Krst pri Savici

Povest v verzih; romantična pesnitev





Domače branje: vrednotenje spletnih virov

Pevcu

Zgradba, slog, zvočno slikanje






Nezakonska mati

Vložnica






Zdravljica

Likovna pesem, domovinska tematika






Neiztrohnjeno srce

Balada






Cigler: Sreča v nesreči







BESEDILO

7 ur

UN, str. 10-1

Razvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja in tvorjenja besedil.

Analiza napak; samostojno delo in delo v parih.





Dvogovorna besedila







Enogovorna besedila (poročilo, reportaža, življenjepis, javno obvestilo, vabilo, zahvala, opravičilo)





Timska ura z angleščino (tuji učitelj A. Jadrzyk)

Del kontrolne naloge (beseda, besedilo, pravopis)

BESEDA, 2. del

5 ur

UN, str 14

Razvijanje metajezikovne zmožnosti.

Delo z UL.

Analiza (lastnih) napak in avtentično učenje.

Individualno delo ter delo v parih.





Oblikovna stran besed






Del kontrolne naloge (beseda, besedilo, pravopis)

Samostalniška beseda







Pridevniška beseda







Glagol







Prislov







Predlog, veznik, členek, medmet







KNJIŽEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMA

22 ur

UN, str. 22

Časovna umestitev in oznaka obdobja (primerjalno na romantiko); meščanstvo, kapitalizem, 1848

Nov tip literarnega junaka

Doživljanje stvarnosti ter kritičen odnos do nje

Motivi in teme iz vsakdanjega življenja (razširjene v naturalizmu).

Interpretira, primerja in vrednoti besedila.

Frontalni razgovor.

Problemski pouk.

Delo z besedilom, natančno branje.


V timu s prof. Vesno Kern in Ireno Česnik.



Družbena struktura v Franciji in Rusiji (možna medpremetna povezava z zgo)

Konformnost in odklonskost (medpredmetna povezava s soc za utrjevanje snovi)


Flaubert: Gospa Bovary

Pomen pripovedništva

Vrste realizmov; objektivni r.

Od vsevednega k presonalnemu pripovedovalcu





Domače branje

Balzac: Oče Goriot

Cikel romanov






Dostojevski: Zločin in kazen

Psihološki r.





Domače branje

Tolstoj: Vojna in mir

Roman epopeja






Realistična novela (Plašč, Nakit)

Novosti v novelistiki






Zola: Beznica

Naturalizem v motivih, temi, ideji, slogu






Ibsen: Strahovi

Novosti v dramatiki: nove dramske vrste (tezna drama, družbeno kritična drama)






MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

26 ur

UN, str. 22-3

Časovna umestitev in oznaka obdobja.

Oznaka dobe (zgodovinski in politični dogodki, staro- in mladoslovenci, Zedinjena Slovenija, tabori, čitalnice; kmečko življenje, življenje podeželskih izobražencev in malomeščanov, vaški posebneži).

Nastanek in razmah proze.

Interpretira, primerja in vrednoti besedila.

Frontalni razgovor.

Problemski pouk.

Delo z besedilom, natančno branje.




  1. šolska naloga (ves realizem)

Realistična lirika (Jenko: Obrazi; Gregorčič: Človeka nikar; Aškerc: Mejnik)

Oblike in slog pesniških besedil.






Literarni programi (Levstik, Celestin)

Prepletanje romantičnih in realističnih prvin.






Jurčič: Desti brat

Literarne osebe (vaški posebnež), prostor in čas, slog, sintetična in anlitična zgodba.






Kersnik: Jara gospoda

Malomeščanstvo. Povest.





Domače branje

Značajevke (Jurčič, Jenko) Telečja pečenka, Tilka.

Analiza literarnih oseb.

Lastnosti novele.






Tavčar: Visoška kronika

Pripovedna tehnika in pripovedovalec. Kronikalni slog. Primerjava fiktivnega in zgodovinskega časa.





Domače branje

KNJIŽEVNOST EVROPSKE MODERNE

7 ur

UN, str. 23

Časovna umestitev in oznaka obdobja; predstavitev smeri.

Subjektivno doživljanje sveta in poudarjanje estetskega doživetja, beg v domišljijo in preteklost, trenutni čutni vtisi, predstave in razpoloženja, razkroj sveta, dekadenčna omama.

Frontalni razgovor.

Problemski pouk.

Delo z besedilom, natančno branje.





Baudelaire: Sorodnosti, Tujec, Omamljajte se!

Motivi, ideja, slog; primerjava med značilnostmi različnih smeri.

Pesem v prozi.






Verlaine: Jesenska pesem

Impresija, zvočni učinki, primerjava prevodov.

Ustvarjanje impresionističnih podob in/ali pesmi.





Wilde: Saloma

Poetična dekadenčna drama, svetopisemski motivi, slog





Domače branje.

Wildw: Slika Doriana Graya

Značilnosti romana, estetika v prozi




Sklop timskih ur z angleščino (tuji učitelj A. Jadrzyk)







HODNOCENÍ SGP 2013 LETNÍ ZÁVODY V SEVERSKÉ KOMBINACI SGP
KOMPLETNA LISTA LEKTUR OBOWIĄZUJĄCYCH ORAZ UZUPEŁNIAJĄCYCH O WYBORZE ORAZ
KOMPLETNÁ INFORMÁCIA OHĽADNE OPATRENÍ U NÁS V KÚPEĽOCH TURČIANSKE


Tags: šolsko, letna, program, priprava, vzgojnoizobraževalno, 201415