SL — RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 101 — 1040 BRUXELLESBRUSSEL —

0 — RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 101 — 1040
0 CS — RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 101 —
0 CS RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 — 1040

0 DA RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 – 1040
0 DA RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 — 1040
0 DE RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 — 1040

7. okoljski akcijski program in trajnostna mesta

SL — RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 101 — 1040 BRUXELLESBRUSSEL —

SL

— Rue Belliard/Belliardstraat 101 — 1040 Bruxelles/Brussel — BELGIQUE/BELGIË —

Tel. +32 22822211 — Faks +32 22822325 — Internet: http://www.cor.europa.eu

ENVE-V-044

107. plenarno zasedanje 25. in 26. junija 2014





MNENJE


7. OKOLJSKI AKCIJSKI PROGRAM IN TRAJNOSTNA MESTA



ODBOR REGIJ


  • V zvezi s spodbujanjem mest, naj sprejmejo ukrepe na področju trajnosti v mestih, Odbor regij (OR) predlaga, da se okrepi načelo upravljanja na več ravneh, saj je uspešnost odvisna od sodelovanja in tega, da mesta, ki so pristojna za urbani razvoj, in druge ravni upravljanja, ki prispevajo k splošnemu okviru za trajnost, uporabljajo skupni pristop.

  • OR bi moral biti kot institucija EU, ki zastopa regije in mesta EU, in kontaktna točka za mnoge lokalne mreže osrednji element v tem sistemu upravljanja.

  • OR priporoča tudi skupno usklajevanje, ki se izvaja na ravni EU in aktivno vključuje lokalne in regionalne oblasti, ima ustrezno stopnjo prilagodljivosti in mestom omogoča, da na podlagi skupnih meril za trajnostna mesta sama izvajajo ocene in uresničujejo cilje trajnosti z načrtovanjem lastnih ukrepov. Priporočena merila EU bi lahko temeljila na referenčnem okviru za trajnostna evropska mesta (RFSC).

  • V zvezi z razširjanjem informacij in izmenjavo dobre prakse OR pozdravlja delo Evropske komisije v zvezi s pripravo spletnega portala kot enotne kontaktne točke in spodbuja svoje člane, naj priskrbijo ustrezne informacije. Države članice poziva, naj zagotovijo, da informacije dosežejo mesta. Ob vključitvi institucij EU, njihovih predstavništev v državah članicah, združenj lokalnih in regionalnih oblasti in vseh drugih pomembnih zainteresiranih strani je treba pripraviti ustrezne načrte obveščanja.

  • V zvezi z nagrado za zeleno prestolnico Evrope meni, da primer evropske prestolnice kulture kaže, da ima nagrada s trdno pravno in finančno podlago še večji potencial za spodbujanje mest k udeležbi in ustvarjanju dolgoročnih rezultatov. OR podpira razvoj nagrade za zeleno prestolnico Evrope v tej smeri.

Poročevalka

Daiva MATONIENĖ (LT/ECR), članica sveta občine Šiauliai


Referenčni dokument


Zaprosilo Evropske komisije z dne 27. novembra 2013 za pripravo mnenja

Mnenje Odbora regij – 7. okoljski akcijski program in trajnostna mesta


I. POLITIČNA PRIPOROČILA


  1. Splošno ozadje


1.S 7. okoljskim akcijskim programom naj bi za spodbujanje gospodarne rabe virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki varuje in krepi naravni kapital ter ohranja zdravje in dobro počutje državljanov, dosegli cilje na področju okolja in podnebnih sprememb, ki jih je Unija že določila, položili temelje okoljske politike do leta 2020 in opredelili dolgoročno vizijo do leta 2050 za EU in države članice.


2.Evropska komisija je Odbor regij zaprosila za pripravo mnenja o predlaganih ukrepih za izvajanje osmega cilja 7. okoljskega akcijskega programa in v ta namen pripravila štiri konkretna vprašanja:


a) kako bi Evropska unija lahko spodbudila mesta, da sprejmejo ukrepe za mestno načrtovanje in zasnovo, ki ustrezata načelom trajnostnega razvoja;

b) kako bi lahko izboljšali razširjanje informacij o obstoječih instrumentih financiranja EU, ki so na voljo za spodbujanje trajnostnega razvoja v mestih;

c) kako bi EU lahko spodbujala učinkovitejšo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o najboljših zamislih in ukrepih v zvezi s trajnostnimi mesti v EU;

d) kako mesta z več kot 100.000 prebivalci spodbuditi, da bi se potegovala za nagrado za zeleno prestolnico Evrope.


  1. Ozadje


3.Približno 350 milijonov ljudi (70 %) v EU živi v mestih z več kot 5000 prebivalci. Do leta 2020 bo v mestih ali predmestjih verjetno živelo 80 % Evropejcev. Kakovost življenja in splošne okoljske razmere so neposredno odvisne od stanja mestnega okolja. Največji delež škodljivih snovi, ki se sproščajo v okolje, izvira iz mest.


4.Mnoga mesta se v glavnem srečujejo s podobnimi okoljskimi izzivi: izboljšanjem kakovosti zraka, zmanjšanjem obremenitve s hrupom, prometnimi zastoji in emisijami toplogrednih plinov, preprečevanjem izgube biotske raznovrstnosti, pomanjkanjem vode, poplavami in škodo zaradi neurij, ohranjanjem zelenih površin, sanacijo kontaminiranih območij ter izboljšanjem ravnanja z odpadki in oskrbe z energijo.


5.OR poudarja oprijemljive koristi izvajanja trajnostnih politik in ukrepov, vključno z izboljšanim stanjem okolja, boljšim javnim zdravjem, boljšo kakovostjo življenja, večjo pravno varnostjo za podjetja in manj tržnimi izkrivljanji. Prav tako poudarja, da neizvajanje okoljske zakonodaje EU letno na splošno po ocenah povzroča okoli 50 milijard EUR zdravstvenih stroškov in neposrednih stroškov za okolje.1


6.Odbor poudarja, da se bo trajnost mest merila glede na njihovo sposobnost doseganja ciljev blaženja podnebnih sprememb. Ob upoštevanju koncentracije prebivalstva na urbanih območjih ugotavlja, da bodo mesta morala imeti vodilno vlogo pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, če naj zvišanje temperature na svetovni ravni ne bi preseglo 2 °C; mesta so tudi najbolj primerna za spodbujanje vedenjskih sprememb, ki morajo spremljati radikalno preobrazbo energetske in prometne infrastrukture. Poleg tega priznava, da bo od sposobnosti mest, da se prilagodijo neizogibnim podnebnim spremembam in skrajnim vremenskim pojavom, odvisna tudi njihova ekonomsko-socialna trajnost in s tem tudi konkurenčnost Evropske unije.


7.Pri ocenjevanju in načrtovanju ukrepov EU v zvezi z razvojem trajnostnih mest je treba upoštevati tudi svetovni kontekst. Na konferenci ZN o trajnostnem razvoju 22. junija 2012 je bila sprejeta izjava Rio+20, v kateri so poudarjeni vključujoče in okolju prijazno gospodarstvo ter cilji trajnostnega razvoja po letu 2015.


8.V skladu z izjavo Rio+20 OR meni, da je mesto trajnostno takrat, ko spodbuja družbo, ki je ekonomsko, okoljsko in socialno trajnostna, ki minimalno obremenjuje okolje, spodbuja nove tehnologije, ustvarja delovna mesta, ohranja naravno in kulturno dediščino ter nudi socialno zaščito. Prav tako je to mesto, ki spodbuja udeležbo lokalne skupnosti pri lokalnem odločanju.


  1. Najpomembnejša načela


9.Za spodbujanje trajnostnih mest je potreben celosten pristop, ki omogoča reševanje tako okoljskih kot tudi socialnih in gospodarskih problemov mest ter je usmerjen v iskanje odgovorov na vprašanje, kako lahko mesta postanejo odpornejša na katastrofe. Zato se pristop trajnostnega mesta ne sme omejiti zgolj na varstvo okolja. Izziv je zagotoviti, da merila temeljijo na ustreznih informacijah z različnih področij, ki so pomembna za različne vrste mest v EU. To je nujno, da se zagotovi, da so merila enostavna za uporabo za vsako mesto, ki si prizadeva za trajnost, in da se javnost lahko identificira s tem procesom. Celosten in trajnosten pristop bo predpogoj za prihodnji razvoj mest. V zvezi z nadaljnjimi predlogi o mestnih politikah in politikah za povečanje odpornosti OR opozarja na mnenje o celostni agendi urbanih območij v EU in mnenje o obvladovanju tveganj za doseganje odpornosti.2


10.Da bodo mesta postala trajnostna, so potrebni premišljeni ukrepi varstva okolja, ki jih je treba vključiti v vsa pomembna politična področja in povezati z drugimi sektorskimi strategijami in dejavnostmi, vključno s tistimi za ustvarjanje delovnih mest in rasti.


11.Načrtovanje trajnostnih mest in prostorsko načrtovanje sta v skladu z načelom subsidiarnosti v pristojnosti držav članic, kar je treba nujno spoštovati. Prav tako je nujno, da so lokalne in regionalne oblasti v čim bolj zgodni fazi vključene v pripravo teh politik in njihovo izvajanje na lokalni ravni. Evropska unija lahko sprejme podporne ukrepe in spodbuja mesta, regije in države članice, da izmenjujejo informacije in najboljše prakse ter se učijo drug od drugega.


12.Ukrepi, postopki financiranja in prednostne naloge EU so v glavnem usmerjeni v velika mesta z več kot 100.000 prebivalci, čeprav ima približno 56 % mest v EU od 5000 do 100.000 prebivalcev. Odbor poudarja, da je pomemben kumulativen učinek trajnosti v malih in srednje velikih mestih ter da imajo manjša mesta velik potencial za razvoj in izvajanje načel trajnostnega razvoja mest.


13.Odbor poudarja potrebo po splošni razpravi o usmeritvi trajnostnih mest, da se opredelijo skupni cilji do leta 2050.


  1. Predlagani ukrepi


  1. Kako bi lahko Evropska unija spodbudila mesta, da sprejmejo ukrepe za mestno načrtovanje in zasnovo, ki ustrezata načelom trajnostnega razvoja?


  1. Upravljanje na več ravneh in mehanizem


14.Mesta so odgovorna za izvajanje ukrepov na področjih mestnega načrtovanja, razvojne politike, varstva okolja in energetske politike. Zato so najprimernejša raven upravljanja za stroškovno čim bolj učinkovito izvajanje ukrepov trajnostnega razvoja mest.


15.Okrepiti je treba načelo upravljanja na več ravneh, saj je uspešnost odvisna od sodelovanja na področju trajnostnega razvoja mest in tega, da mesta, ki so pristojna za urbani razvoj, in druge ravni (regionalna, nacionalna in evropska), ki prispevajo k splošnemu okviru za trajnost, uporabljajo skupni pristop.


16.Odbor regij bi moral biti kot institucija EU, ki zastopa regije in mesta EU, in kontaktna točka za mnoge lokalne mreže osrednji element v tem sistemu upravljanja. S tem se bo zagotovilo, da so predpisi EU bolj prilagojeni razmeram in potrebam v mestih. To jim bo tudi omogočilo, da prevzamejo odgovornost za ukrepe na področju trajnosti v mestih.


17.Za uresničitev trajnostnih mest je potreben kombiniran pristop od spodaj navzgor/od zgoraj navzdol. Pobuda mest ni dovolj. Potrebujemo skupno usklajevanje, ki se izvaja na ravni EU in aktivno vključuje lokalne in regionalne oblasti, ima ustrezno stopnjo prilagodljivosti in mestom omogoča, da na podlagi skupnih meril za trajnostna mesta sama izvajajo ocene in uresničujejo cilje trajnosti za mesta z načrtovanjem lastnih ukrepov. V ta namen je treba tudi olajšati dostop do mehanizmov financiranja EU. V skladu s priporočenimi merili EU, ki bi temeljila na referenčnem okviru za trajnostna evropska mesta (RFSC), bi se izvedla analiza trajnosti mest ter ocenile močne in šibke točke mest. Na podlagi rezultatov bi lahko vsako mesto usmerilo svoj razvoj in sprejelo najprimernejše ukrepe za izboljšanje svojega položaja. Ta merila bi lahko imela različno težo glede na njihov pomen.


18.Lokalna, regionalna in nacionalna raven oblasti bi morale poskrbeti za horizontalno in vertikalno usklajenost, vključno s sodelovanjem med občinami in prek meja, ki zagotavlja širši pristop na področju razvoja mest, da se prepreči podvajanje dela in izvajanje ločenih naložb brez usklajevanja. Usklajevanje in nadzor bi se morala izvajati na ravni upravljanja, pristojni za okolje ter za prostorsko načrtovanje in načrtovanje mest.


19.OR pozdravlja nov instrument sporazumov o partnerskem izvajanju in Komisijo poziva, naj da dodatna pojasnila in usmeritve v zvezi z vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti v ta instrument.


20.Zato Odbor regij predlaga, da se na ravni EU na podlagi kataloga priporočenih meril oblikujejo skupni cilji za trajnostna mesta do leta 2050. Ukrepe, ki so potrebni za dosego teh ciljev, bi morali že vključiti v priporočila, ki jih Evropska komisija pripravlja za posamezne države in vsebujejo smernice za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020. Priprava dolgoročnih ciljev in potrebnih meril bi morala temeljiti na obstoječih pobudah na tem področju, med drugim na Leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih.


  1. Udeležba javnosti in dodatni mehanizmi financiranja


21.OR spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj o svojih konceptih trajnostnega razvoja mest razpravljajo z vsemi relevantnimi zainteresiranimi stranmi na različnih ravneh upravljanja. Pri tem so javna posvetovanja odlična priložnost za vključitev državljanov v oblikovanje strategij. Po pripravi meril za trajnost bi lahko javna razprava o merjenju uspešnosti na podlagi teh meril spodbudila še več mest, da si prizadevajo za trajnost.


22.Evropsko komisijo poziva, naj skupaj z državami članicami izdela skupen pristop v zvezi z ukrepi za spodbujanje razvoja trajnostnih mest in zbira informacije o tem, kateri uspešni mehanizmi že obstajajo za ustrezno podporo. Skupen pristop in prožni postopki bi mestom omogočili, da izberejo dolgoročno najboljše ukrepe na področju trajnostnega razvoja mest.


23.Mesta bi morala spodbujati inovativno in učinkovito partnerstvo med javnim sektorjem in zasebnim gospodarstvom, da se projekti, ki ustrezajo konceptu trajnostnih mest, optimalno izvajajo.


  1. Kako bi lahko izboljšali razširjanje informacij o obstoječih instrumentih financiranja EU, ki so na voljo za spodbujanje trajnostnega razvoja v mestih, in kako bi lahko EU spodbujala učinkovito izmenjavo informacij in strokovnega znanja o najboljših zamislih in ukrepih v zvezi s trajnostnimi mesti v EU (vprašanji Komisije b in c)?


24.Treba je uporabiti obstoječe možnosti in strukture financiranja, vključno s tistimi, ki so na voljo v okviru programa LIFE+ za podporo pilotnih projektov. Program EIB za financiranje ukrepov za večjo energetsko učinkovitost se že uspešno uporablja in treba je preučiti možnost razvoja podobnih programov na drugih področjih, ki so povezana s trajnostjo.


25.Treba bi bilo spodbujati združevanje projektov, ki se včasih uporablja v praksi in pri čemer se združuje več občin z istim ciljem. To spodbuja financiranje malih projektov, ki so pomembni za regijo.


26.Med najpomembnejšimi dejavniki za uresničevanje koncepta trajnostnega mesta sta ozaveščanje javnosti in nudenje ustreznih spodbud. Ukrepi, ki so usmerjeni v gospodarno porabo vode, gradnjo obratov za recikliranje in kompostiranje, večjo uporabo javnih prevoznih sredstev in varčevanje z energijo itd., še ne pomenijo aktivnega in obsežnega sodelovanja družbe pri razvoju trajnostnih mest. OR poziva Evropsko komisijo, naj mestom svetuje o možnostih uporabe vizualnega podajanja informacij, da bi državljane lahko v vsakem trenutku bolje obveščali o razmerah v mestnem okolju (podatki o onesnaženju zraka, prometnih zastojih ipd.).


27.Odbor regij pozdravlja delo Evropske komisije v zvezi s pripravo spletnega portala kot enotne kontaktne točke in spodbuja svoje člane, naj priskrbijo ustrezne informacije, če in kadar je to potrebno. Poziva države članice, naj zagotovijo, da informacije o merilih, instrumentih financiranja in pobudah dosežejo mesta. Ob vključitvi institucij EU, njihovih predstavništev v državah članicah, združenj lokalnih in regionalnih oblasti in vseh drugih pomembnih zainteresiranih strani je treba pripraviti ustrezne načrte obveščanja.


28.V prizadevanja na ravni EU za podporo trajnostnih mest je treba vključiti obstoječe platforme in organe ter podatkovne zbirke in pobude ter jih uporabiti za spodbujanje medsebojnega sodelovanja in sodelovanja med mesti in regijami, ki so že vključeni v mreže, kot so konvencija županov, referenčni okvir za trajnostna evropska mesta (RFSC), EnergyCities, Eurocities, ICLEI, globalno zavezništvo o podnebnih spremembah itd.


29.Evropska komisija bi morala glede na novi finančni okvir preveriti in okrepiti svojo strategijo obveščanja ter spodbuditi tako države članice kot mesta, naj dejansko črpajo sredstva, predvidena v ESSR za trajnostni razvoj mest, ki znašajo 5 % sredstev sklada.


30.Odbor regij bo z zagotavljanjem izkušenj lokalnih in regionalnih oblasti in sodelovanjem z Evropsko komisijo in zainteresiranimi stranmi še naprej razširjal informacije in spodbujal dobro prakso v zvezi s trajnostnimi mesti ter možnostmi financiranja, ki so na voljo.


31.OR ponavlja podporo razvoju strukturiranih okvirov za izvajanje in informacije (SIIF) za vse pomembne okoljske predpise EU in poziva Komisijo, naj vključi lokalne in regionalne oblasti v sodelovanje v teh okvirih.


32.Poudarja, da ima trajnostna in okolju prijazna mobilnost v mestih pomembno vlogo pri trajnosti mest. Glede nadaljnjih predlogov o trajnosti in trajnostnem prometu v mestih OR opozarja na mnenje o svežnju o mobilnosti v mestih3.


33.EU bi morala nadalje podpirati in po potrebi razširjati obstoječe pobude, ki spodbujajo inovacije in primere najboljše prakse v mestih ter povezovanje v mreže in izmenjave, in mesta spodbujati k temu, da prevzamejo vodilno vlogo na področju trajnostnega razvoja mest. OR v zvezi s tem opozarja na inovativne ukrepe na področju trajnostnega razvoja mest, ki naj bi se v obdobju 2014–2020 podprli s sredstvi ESRR. Med te ukrepe sodijo na primer pilotni projekti, s katerimi naj bi se preizkusile nove rešitve za probleme, ki so povezani s trajnostnim razvojem mest in so pomembni na ravni EU.


34.OR prav tako predlaga, naj Komisija podpre in razširi projekte, ki so jih predlagale lokalne mreže in so se izkazali za uspešne, kot so medsebojni pregledi in vzajemno učenje, vključno z ogledi krajev, zelenimi partnerstvi med mesti, mentorstvi in usposabljanjem med partnerji, prisostvovanjem pri delu, pregledovanjem in ocenjevanjem ter shemami mobilnosti za strokovnjake za mesta.


35.Na nacionalni ter regionalni in lokalni ravni bi lahko imenovali kontaktne točke (angl. focal points), pristojne za trajnostni razvoj mest. Z njihovo pomočjo bi lahko lažje usklajevali posamezne ukrepe, kot na primer programe izmenjave za strokovnjake. Vlogo usklajevalcev lahko prevzamejo agencije za energijo in upravni organi regij v razvoju na ravni NUTS II. Imajo namreč že dobro razvito mrežo povezav z aglomeracijami na območju svoje jurisdikcije ter določene izkušnje pri usklajevanju evropskih programov.


  1. Kako mesta z več kot 100.000 prebivalci spodbuditi, da bi se potegovala za nagrado za zeleno prestolnico Evrope?


36.Natečaj za nagrado za zeleno prestolnico Evrope je dokaj uspešen in bi ga bilo treba nadalje razviti. Primer evropske prestolnice kulture kaže, da ima nagrada s trdno pravno in finančno podlago še večji potencial za spodbujanje mest k udeležbi in ustvarjanju dolgoročnih rezultatov. OR podpira razvoj nagrade za zeleno prestolnico Evrope v tej smeri.


37.Eden od vidikov nagrade za zeleno prestolnico Evrope, o katerem bi bilo treba znova razmisliti, je dejstvo, da se lahko v skladu s trenutno veljavnim izbirnim merilom za naziv potegujejo le mesta z več kot 100.000 prebivalci. OR zato predlaga, da bi razmislili o še eni kategoriji za mesta z najmanj 50.000 prebivalci in tako manjšim evropskim mestom ponudili dodatne priložnosti. V tem primeru bi bilo smiselno merila za to kategorijo prilagoditi virom in potrebam manjših mest, da se čim večjemu številu udeležencev omogoči sodelovanje v natečaju.


38.OR poziva k nadaljnji krepitvi mreže zelene prestolnice Evrope, da se zmagovalcem in udeležencem natečaja za naziv zelene prestolnice Evrope omogoči, da svoja mesta predstavijo širši javnosti, med seboj izmenjujejo dosežene rezultate in tehnične zamisli ter da v ta namen lahko uporabljajo lastno platformo ali obstoječe strukture.


39.OR dejavno promovira nagrado za zeleno prestolnico Evrope in predlaga, naj član Evropske komisije, pristojen za okolje, dopis, ki ga pošlje državam članicam, naj ozaveščajo ljudi o nagradi v svojih mestih in regijah, naslovi tudi na okoljske organizacije, ki tesno sodelujejo z mesti.


40.Razmislili bi lahko o nagradi za "najbolj ekološko evropsko sosesko", ki bi jo podeljevala Komisija, da bi podprli oživitev revnih in ranljivih sosesk ter lokalne skupnosti spodbudili, da poskrbijo za svoje soseske.


41.Poleg pobud Evropske komisije bi lahko razmislili tudi o drugih nagradah na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, kot so nagrada za zeleno zastavo, nagrada za ohranjanje biotske raznovrstnosti, spodbujanje okolju prijaznega prometa itd.



V Bruslju, 25. junija 2014



Predsednik
Odbora regij




Ramón Luis VALCÁRCEL SISO



Začasni generalni sekretar
Odbora regij




Daniel JANSSENS

II. POSTOPEK


Naslov

7. okoljski akcijski program in trajnostna mesta

Referenčni dokument

dopis Evropske komisije z dne 27. novembra 2013

Pravna podlaga

člen 307 PDEU

Vrsta postopka po poslovniku


Datum zaprosila Komisije

27. november 2013

Datum sklepa predsednika

10. december 2013

Pristojna komisija

komisija za okolje, podnebne spremembe in energijo

Poročevalka

Daiva Matoniene (LT/ECR)

Predloga


Obravnava na seji komisije

24. april 2014

Datum sprejetja mnenja komisije

24. april 2014

Rezultat glasovanja komisije

(mnenje sprejeto z večino glasov, soglasno)

sprejeto z večino glasov

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

25. junij 2014

Prejšnja mnenja Odbora

Na poti k celostni agendi urbanih območij v EU (6902/2013 fin)

Datum posvetovanja z mrežo za nadzor subsidiarnosti

–


_____________


1 Študija Komisije, Strošek neizvajanja okoljske zakonodaje, COWI 2011.

2 COR-2013-06902; COR-2014-02646.

3 COR-2014-00090.

COR-2013-07987-00-00-AC-TRA (EN) 10/3


0 EN RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 — 1040
0 ES — RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 101 —
0 ES RUE BELLIARDBELLIARDSTRAAT 99 — 1040


Tags: bruxellesbrussel, belliardbelliardstraat