PODNEBNI POSVET ZELENA JAVNOFINANČNA REFORMA POROČILO SVOJE PRIPOMBE NA

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV PROGRAMA BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB
PODNEBNI POSVET ZELENA JAVNOFINANČNA REFORMA POROČILO SVOJE PRIPOMBE NA
PODNEBNI POSVET ZELENA JAVNOFINANČNA REFORMA PRIPOROČILA PRIPRAVLJALCEM ZAKONA IN

PODNEBNI TIPI V TROPSKEM TOPLOTNEM PASU N BANJUL MESEC

Podnebni posvet: Zelena javnofinančna reforma

Podnebni posvet: Zelena javnofinančna reforma


Poročilo


Svoje pripombe na poročilo lahko oddate na forumu http://www.slovenija-co2.si/index.php/forum/view-postlist/forum-13-pripombe-in-komentarji-na-poroilo-5-podnebnega-posveta/topic-22-pripombe-in-komentarji-na-poroilo-zelena-javnofinanna-reforma#ccbp83


V okviru projekta »Slovenija znižuje CO2« je bil 5. novembra 2010 v sodelovanju z Državnim svetom RS v Ljubljani izveden peti v vrsti šestih podnebnih posvetov, katerih namen je združitev, izmenjava in predstavitev predlogov različnih deležniških skupin za izvajanje podnebno – energetskih zavez Slovenije.


Osrednja tema petega podnebnega posveta je bila zelena javnofinančna reforma. V okviru te teme je razprava potekala o naslednjih vprašanjih:

► Kako koncept zelene javnofinančne reforme vključiti v razprave o spremembah razvojnega modela Slovenije?

► Kateri ukrepi zelene javnofinančne reforme so bili v Sloveniji že izvedeni in kakšni so njihovi učinki?

► Katere so ključne ovire za uvajanje zelene javnofinančne reforme?

► Kateri so ključni koraki za učinkovito izvajanje zelene javnofinančne reforme?


Posveta so se udeležili predstavniki odločevalcev, civilne družbe, gospodarstva ter znanstvene in raziskovalne sfere.


V nadaljevanju sledi povzetek predstavitev in razprave o zgoraj omenjenih vprašanjih. Video posnetki posveta so dostopni na www.slovenija-co2.si.



Predstavitev koncepta zelene javnofinančne reforme

dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta v Ljubljani:


Gospodarska kriza, ki smo ji priča, je finančno – ekonomska, v ozadju pa imamo še demografsko in ekološko krizo (velika stopnja grožnje našemu načinu življenja). Gre torej za tri dimenzije kriznih razmer, zato moramo pri izhodnih strategijah upoštevati vse te tri dimenzije. Seveda trenutno temu ni tako; trenutno rešujemo le finančno in ekonomsko plast problema, ekološka pa je zopet ostala v ozadju.

Kriza nam ponuja priložnost za rešitev nekaj fundamentalnih vprašanj – je priložnost za prestrukturiranje, ampak samo, če enakopravno obravnava vse tri dimenzije.

EU si je postavila cilje, da do leta 2020 postane nizkoogljična družba, vendar za dosego teh ciljev ni zagotovila sredstev. Usmeritev EU v tem trenutku je čisto drugačna – rešuje politična vprašanja, poskuša ohraniti finančno stabilnost evra – to pa je nekaj povsem drugega od ciljev podnebno-energetskega paketa. Znotraj EU imamo poleg tega še velik razkorak med cilji in ukrepi. (Evropski sistem trgovanje z emisijami je zgrešena institucionalna reforma in je tako kot npr. tudi neuspešna deregulacija in liberalizacija trgov z električno energijo posledica ideološke podmene, da je vsa vprašanja v sodobnih družbah najbolje reševati tako, da jih prepustimo trgu, ki se je uveljavila v 80ih letih prejšnjega stoletja)

Ideja zelene javnofinančne reforme ni nova. Pomeni na eni strani, da skušamo s pomočjo zelene davčne reforme preseliti davčne obremenitve iz dela in kapitala (klasičnih davčnih nosilcev) na tiste, ki so ekološko obremenjujoči davčni nosilci; obdavčenje malusov oz. negativnih donosov. Gre za radikalno idejo. 8 – 10 % davčnih prilivov v EU je iz tega naslova; Slovenija je nekje na 1/3 tega deleža. Druga stran ZJR pa je, da se spodbujajo zelene tehnologije in spremembe potrošnje.

V 90. letih, ki so bila leta neslutenega gospodarskega razcveta, nismo izpolnjevali ciljev nizkoogljične družbe. Sedanja kriza pa je stvari zelo zaostrila. Lahko je reči, da je kriza priložnost za prestrukturiranje (tako industrije kot načina porabe), vendar je to predvsem politična retorika.

Potrebujemo večjo fiskalno centralizacijo tudi na področju ekoloških ciljev. Pri soočanju z gospodarsko krizo gre pri sedanjih ukrepih tako v ZDA kot v EU v prvi vrsti za reševanje finančnega sektorja, realni sektor je pri tem v ozadju – znotraj tega koncepta je prostor za reševanje ekoloških problemov izpuhtel.

Mi danes v ZJR največ stavimo na davčno stran. Fiskalna konsolidacija izrinja vse temeljne konstalacije ZJR. To je realnost, vse ostalo je politična retorika.

Kriza nam prinaša več ovir kot priložnosti za reševanje okoljskih problemov. Prepričanje, da lahko z ekonomskimi instrumenti rešujemo vse probleme, tudi ekološke, je prineslo izjemno slabe rezultate, vendar se pri njem še vedno vztraja.

Pri nas nismo še nič naredili na mikro ravni – kako podjetnike in potrošnike pripraviti do tega, da začnejo drugače ravnati.; Premiki, začeti na mikro ravni bodo prešli na makro ekonomijo. Mi danes seveda potrebujemo zeleno reformo, da iz krize izzidemo kot nizkoogljična družba, ampak s povsem drugimi ukrepi. Kot član fiskalnega sveta si bo prizadeval v fiskalne ukrepe vgraditi ZJR in skrbeti za to, da se pride do ciljno jasnega koncepta trajnostnega razvoja. Zanašati se na to, da bosta za nas naredila kaj EU ali svet, je danes preuranjeno. Kar nam ostane je to, da poskušamo opredelit to kar Slovenija zaradi svoje majhnostjo lahko relativno enostavno naredi na ravni v zmanjševanje stroškov in okoljskih obremenitev usmerjenih politik in programov , kar velike države ne morejo oz. to veliko težje storijo. Vendar nam gre to slabo od rok in se tega še lotili nismo, saj smo še vedno zazrti v velike infrastrukturne projekte kot generatorje netrajnostne gospodarske rasti.



Dosedanji koraki zelene javnofinančne reforme v Sloveniji

Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance:


Izhodišča o ZJR so bila postavljena skozi različne strateške dokumente, a je šlo v večini primerov za zeleno davčno reformo.

Davčna obremenitev dela je stabilen davčni vir, zato ga moramo nadomestiti s prav tako stabilnim in izdatnim davčnim virom. V Sloveniji ponavadi pobudniki davčnih obremenitev neustreznega ravnanja z okoljem in energijo pričakujejo, da se bodo tako zbrana sredstava namensko uprabila za sanacijo okoljskih problemov in spodbujanje zelenih tehnologij, vendar se ta sredstva potem seveda ne morejo uporabiti za razbremenitev dela. V slovenski praksi se do sedaj ti viri niso uporabljali za davčno razbremenitev dela, medtem ko se le deloma, predvsem v zadnjem času, uporabljajo za spodbujanje “zelenih tehnologij”.

Z obremenitvijo ravnanj želimo vplivati tudi na obnašanje – preprečevanje nekega ravnanja; če je ukrep uspešen, je dohodek vedno nižji – se pravi, da če so „zeleni davki” učinkoviti v smislu spreminjanja ravnanj, potem ne morejo biti stabilen vir za napajanje socilanih izdatkov.

Ne glede na vse te dileme, je pri uvajanju komponent ZJR v Sloveniji kar nekaj narejenega: uvajanje ukrepov v obstoječe predpise ter tudi uvajanje povsem novih okoljskih ukrepov. Manjka pa nam drugi korak, da bi zaradi dodatnih obremenitev na eni strani prišlo do razbremenitve drugih faktorjev, predvsem dela.

Ukrepi, ki jih lahko izberemo, so dvovrstni: davčni ukrepi ali pa obremenitve, ki so namenjene preprečevanju nekega ravnanja. Zadnji ukrep, ki je bil sprejet, je davek na motorna vozila, ki zdaj temelji na osnovi CO2 izpustov.

Drugi ukrep so trošarine – ta je tudi najbolj izdaten vir. Na tem področju se je politika višine trošarin na energente v zadnjih letih bistveno spremenila. Seveda popusti za nakup dizelskega goriva za komercialna vozila oz. vrnitev dela plačane trošarine za dizelsko gorivo avtoprevoznikom zmanjšujejo okoljske učinke tega ukrepa,.

Na področju uvajanja davčnih olajšav je potrebno omeniti davčne olajšave za podjetja za nakupe okolju prijaznih izdelkov, omogočene so tudi davčne olajšave za okolju prijazne raziskave in razvoj. V pripravi je še en ukrep – letna dajatev za osebna motorna vozila.

Pri uvajanju teh ukrepov je bilo potrebno upoštevati tudi vpliv na socialno šibkejše in konkurenčnost ter javnofinančni učinek.

MOP postopno uvaja dajatve že vrsto let; CO2 taksa je bila uvedena že leta 1986 in je tudi zelo izdatna. Letno prispeva v proračun okoli 6,5 mio €, vsi ostalii okoljski davki pa okoli 3 milijone €.

Vse te dajatve so v proračun prispevale dobrega 0,5 % sredstev v letu 2009. V kratkem lahko pričakujemo večjo spremembno CO2 takse, ta se bo uvedla tudi za pogonska goriva, s tem bo tudi konec možnosti za avtoprevoznike, da uveljavijo povračilo plačila okoljskih davčnih prispevkov na rabo dizelskega goriva.

Pri okoljskih dajatvah se postavi vprašanje njihove učinkovitosti. Ko gre za majhno obremenitev, je potrošnik niti ne zazna/občuti, zato ne vpliva na njegovo ravnanje, s tem pa izgublja svoj prvotni namen. Pri večjih dajatvah pa so bolj prizadeti socialno šibki sloji prebivalstva, ki si težje privoščijo nakup novih, okolju bolj prijaznih in praviloma dražjih izdelkov.V Sloveniji imamo opravka predvsem z velikim številom mahnih okoljskih dajatev, ki nimajo učinka na potrošnike, predstavljajo pa relativno veliko administrativno obremenitev za gospodarstvo. Srečujemo se z večno dilemo – ali naj gre prihodek v integralni proračuna ali pa naj bo namensko uporabljen.

Regulatorni ukrepi ter spodbude in transferi: Imamo določeno obveznost ponudnikov določenih proizvodov določenega deleža določenih okolju prijaznih proizvodov (npr. delež OVE).

Namen MF je, da se pregleda obstoječe spodbude, da bi izločili spodbude, ki imajo negativne učinke na druge politike (npr. spodbujanje oljčne repice za proizvodnjo biodizla).

Vlada je oblikovala delovno skupino za področje ZJR.



Panelna razprava


Kako koncept zelene javnofinančne reforme vključiti v razprave o spremembah razvojnega modela Slovenije?


mag. Mojca Vendramin, Služba vlade RS za podnebne spremembe:

Okoljski davki imajo več koristi: okoljske; pozitivno vplivajo na inovacije – konkurenčnost; zaposlenost; javno finančne koristi; podpora regulativnim instrumentom.

Koristi ZJR v številkah kažejo, da se lahko strošek zmanjševanja emisij celo prevesi v pozitivne učinke zmanjševanja stroškov za gospodarstvo in potrošnike.. Pozitivne rezultate kažejo tudi izračuni za Slovenijo (npr. na zaposlitev). Ključnega pomena za nadaljni razvoj je spodbujanje raziskav in razvoja. Tista država, ki bo spodbujala URE in OVE bo na dolgi rok zmagala na gospodarskem področju.


Mateja Vraničar, MF:

ZJR je eden od elementov razvoja v Sloveniji. O ZJR ne razmišljati le kot samostojnem elementu, temveč kot del drugih politik. Celotna zgodba ZJR se na koncu osredotoči na davke, ostalo pa zanemarimo. Ampak z davki ne moremo doseči vsega. Pri obremenitvi potrošnje npr. bremeniš samo tistega, ki troši na določen način, kaj pa tisti, ki ne?


dr. Bogomir Kovač, EF:

Možnosti za zelene ukrepe so bolj omejene, kot bi si želeli. To dejstvo moramo sprejeti, ampak kljub temu lahko naredimo še kaj več. V vsakem protikriznem dokumentu (izhodna stretegija, proračunski memorandum) bi moral biti cilj trajnostnega razvoja eksplicitno izpostavljen – potrebna je veliko bolj jasna osredotočenost. Glavna stvar pa je na izdatkovni strani – projekti javno-zasebnega partnerstva. Zdaj imamo projekt energetske učinkovitosti stavb (javnih in zasebnih): imamo hud zasebni interes. Slovenija je obvladljiva in take projekte lahko vodimo. Mali in srednji podjetniški sektor, tehnološke spremembe, inovacije. Praktični projekt je na drugi strani ZJR.


Antonija Božič Cerar, Gospodarska zbornica Slovenije:

ZJR ne sme povečevati dajatev za podjetja, ampak je lahko samo davčno nevtralna. Podjetja bi podprla ZJR, če bi se temu pristopilo sistematično, če bi bili vključeni vsi prizadeti. Okoljski cilji ZJR bi morali biti oštevilčeni – koliko ton CO2 je to? Podjetja morajo vnaprej vedeti, kakšna obremenitev jih čaka. Vse države, ki so uvedla ZJR so uvedle tudi davčne olajšave za ogljično intenzivna podjetja. Za gospodarstvo je potrebno zagotoviti spodbudno in razvojno okolje. Veliko število majhnih davčnih okoljskih obremenitev predstavlja za gospodarstvo veliko administrativno breme


mag. Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve:

Vidik energetske učinkovitosti je gotovo prava priložnost. Nekaj je vlada na tem že poskušala narediti, je pa veliko še potrebno postoriti. Del tega je programsko usmerjen proračun, ki bo vključeval tudi okoljske vidike projektov. Velik potencial so tudi okoljsko škodljive subvencije, ki bi jih bilo zdaj, v krizi, nujno odpraviti. Poskusiti bi bilo potrebno povečati obremenitve tam, kjer socialni učinki ne bi bili preveliki; postavitev dolgoročnik in progresivnih obremenitev. Potrebno pa je poleg URE začeti govoriti tudi o snovni učinkovitosti.


mag. Lidija Živčič, Focus društvo za sonaraven razvoj:

Ena od ovir za vzpostavitev ZJR je, da vanjo ne verjamemo. Druga ovira je nasprotovanje lobijev. Pri nas dvigujemo davke na okolju, na delu pa jih ne zmanjšujemo. Da bi lahko ZJR dobro vključili v razvojne dokumente moramo spremeniti postopek odločanja; potrebujemo transparenten in širši javni dialog. Potrebujemo celosten pristop – do sedaj smo ZJR uvajali z majhnimi, ad-hoc koraki.


Bojan Pogorevc, SVPS:

Ne omenjajo se zelene tehnologije, govori se samo o novih tehnologijah. Priložnost je v zelenih tehnologijah, v Slovenji bi morali v prvi vrsti snovno izbrati les in mu dodati čim večjo dodano vrednost, s tem bi dosegali gospodarske in socialne cilje ter prispevali k doseganju podnebnih ciljev (npr. izraba lesa).


Karmen Rotnik, HSE:

Ali ZJR jo sploh potrebujemo, ali pa lahko cilje dosežemo tudi drugače? Ali je res potrebna obdavčitev, ali so dovolj samo cilji (npr. do leta xx yy % OVE). Zakaj ne bi skozi sistem olajšav spodbujali enake učinke? Manjkajo nam sektorski cilji in pot do teh ciljev; oprostitve namesto bremenitev.


dr. Bogomir Kovač, EF:

Upa, da bo ta kriza prinesla spoznanje, da je potrebno spremeniti način obnašanja. Strinja se, da nimamo jasno postavljenih ciljev. Ideologija ZJR mora 'sporočati'.


Andrej Klemenc, REC:

Strategija majhnih in stabilnih korakov je zelo simpatična, ampak bo potrebno pretrgati tudi neke velike in nestabilne politične prakse, ki stalno vodijo k netransparetnim in javnost izkjučujočim velikim infrastruktunim projektom (avtoceste, veliki objekti centralne oskrbe z energijo ipd..) in so generatorji tako netrajnostne gospodarske rasti kot tudi nadaljevanja politično aranžiranih in sklenjeni velikih gospodarskih poslov. Vprašanje je ali lahko od sedanje gospodarsko-politične elite pričakujemo da bo sposobna prekiniti s praksami, ki jo vzpostavljajo. Morebiti je politična revolucija predpogoj za učinkovito vpeljavo ZJPR. O ZJPR bi bilo potrebno razmišljati tudi zunaj ostoječega miselnega okvira oz kompatibinosti s sedanjimi socialnimi in gospodarskimi politikiami. Izziv bi bil misliti ZJFR skupaj z uvedbo temeljenega državljanskega dohodka in enotne davčne stopnje



Dr. Bogomir Kovač; EF

Ne verjame v možnost politične revolucije, lahko pa pametno vodeni projekti javno-zasebnega partnerstva npr. na področju energetsko učinkovite gradnje in prenove stavb inducirajo velike spremembe v načinu delovanja države in spremembi strukture gospodarstva.


Pavle Omahen, Eles:

Ne verjame, da bi lahko povečali kakršenkoli davek ne da bi s tem razbremenili delo, trdno pa verjame, da potrebujemo TEŠ 6 in druge projekte za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, ki je pogoj za ohranjanje zaposlenosti prebivalstva.


Kateri ukrepi so že bili izvedeni?


Antonija Božič Cerar, GZS:

Pri nas so ukrepi povečevali davčne obremenitve, ni pa bilo razbremenitve dela in ni olajšav za energetsko intenzivna podjetja. Manjka nam tudi analiza rezultatov sprejetih ukrepov. Pri dajatvah se tudi preveč osredotočamo samo na podjetja.


Mateja Vraničar, MF:

Potrebovali bi celovito oceno ukrepov in njihovih učinkov; če želimo učinkovite okoljske dajatve, morajo biti višje.


mag. Mojca Vendramin, SVPS:

Tudi pri nas je politka zaščite energetsko intenzivne industrije zelo močna – oprostitev CO2 takse, olajšave pri trošarinah na električno energijo.


Katere so ovire in kakšni koraki so potrebni za učinkovito uvajanje ZJR?


mag. Lidija Živčič, društvo Focus:

Eden ključnih korakov je ukinitev škodljivih subvencij. Prihranjena proračunska sredstva se lahko namenijo v zmanjšanje obremenitve dela. Pomembno je, da se o spremembah in ukrepih pogovarjamo. Pomembno je, da ljudem pojasnimo, zakaj se odločamo za določene spremembe.


mag. Marjana Dermelj, SVREZ:

Ukinitev škodljivih subvencij je gotovo prvi korak. Ocena za Švedsko kaže, da bi z ukinitvijo škodljivih subvencij dosegli 13 % kjotskega cilja. Te subvencije negativno vplivajo tudi na tehnološki razvoj in inovacije. K stvari bi morali pristopiti bolj sistematično. Osebno si želi, da bi s termina gospodarske rasti prešli na razvoj (kvalitativen premik, ki ga moramo začeti upoštevati).

Mehanizem zelenega javnega naročanja lahko tudi pomaga pri preusmerjanju obnašanja.

Preveriti je potrebno tudi učinkovitost porabe javnega denarja – z isto maso denarja lahko dosežemo verjetno boljše rezultate.


Antonija Božič Cerar, GZS:

Slovenija je 2. po prihodkih iz trošarin, 5. iz okoljskih dajatev; 1. smo glede socialnih prispevkov na zaposlenega. Smo pa tudi na repu konkurenčnih držav, zato gospodarstvo ne prenese več obremenitev.


mag. Mojca vendramin, SVPS:

Ukrep številka ena je energetska učinkovitost. Slabost okoljskih davkov je, da prizadanejo socialno šibke, pri ukrepih URE pa slabih učinkov ni. V kontekstu pokojninske reforme lahko zagotovimo vsaj to, da se obremenitve dela ne bodo poviševale.


Mateja Vraničar, MF:

Potrebna je jasna dopredelitev in delitev pristojnosti na tem področju – da se zagotovi komplementarnost vseh politik. Je pristaš majhnih in premišljenih korakov; ustrezno pozornost pa je potrebno nameniti tudi okoljevarstvenim vidikom. Resolucija o normativni dejavnosti zahteva oceno okoljskih ciljev za vse akte; daje tudi NVO možnost, da preko portala e-demokracija vplivajo na sprejemanje predpisov.


Predlogi:


Svoje pripombe na poročilo lahko oddate na forumu http://www.slovenija-co2.si/index.php/forum/view-postlist/forum-13-pripombe-in-komentarji-na-poroilo-5-podnebnega-posveta/topic-22-pripombe-in-komentarji-na-poroilo-zelena-javnofinanna-reforma#ccbp83





Tags: javnofinančna reforma, zelena javnofinančna, svoje, podnebni, posvet, reforma, poročilo, zelena, pripombe, javnofinančna