REPUBLIKA SLOVENIJA KABINET PREDSEDNIKA VLADE MAGNETOGRAM NI LEKTORIRAN! MAGNETOGRAM

METODY BADAŃ DYNAMICZNYCH HTTPKGLIZARDREPUBLIKAPLSOCJOHTM SPIS TREŚCI RAMOWY
(NOSILAC PROJEKTA) REPUBLIKA SRBIJA OPŠTINSKA UPRAVA SMEDEREVSKA
(V NADALJEVANJU NAJEMODAJALEC) IN REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA

3 MIR4607 OBRAZAC 16 REPUBLIKA HRVATSKA VISOKI
3 Poslovni Broj Usii311194 p Republika Hrvatska
3 POSLOVNI BROJ USŽ16192 P REPUBLIKA HRVATSKA

REPUBLIKA SLOVENIJA

KABINET PREDSEDNIKA VLADE

Magnetogram ni lektoriran!

MAGNETOGRAM NOVINARSKE KONFERENCE

PREDSEDNIKA VLADE RS JANEZA JANŠE

(Ljubljana, 8.11.2006)

PREMIER JANEZ JANŠA: Lep pozdrav vsem skupaj. Dovolite mi, da na današnji novinarski konferenci komentiram nekaj aktualnih zadev. Predvsem bi rad v začetku poudaril pomen dejstva, da je DZ sprejel paket davčne zakonodaje. Slovenija je s tem dobila realno osnovo za to, da bistveno izboljša davčni sistem. S 1. januarjem naslednjega leta bomo dobili davčni sistem, ki bo bolj enostaven, ki bo bolj prijazen do davkoplačevalcev in ki jih bo predvsem manj obremenjeval. Bistvena pridobitev te davčne reforme pa je radikalno znižanje stroškov dela. Do tega bo prišlo v nekaj letih, ker je pač ta izpad proračunskih dohodkov potrebno nadomestiti, vendar bo prišlo do doslej najbolj radikalnega znižanja obdavčitve dela. S tem pa bomo v Sloveniji vsi, ki živimo od lastnega dela, postali bolj konkurenčni, še posebej pa se bo to poznalo tistim, ki več vlagajo v znanje, ki več vlagajo v lastno izobrazbo in ki več investirajo v lastno in skupno prihodnost. S sprejemom paketa davčne zakonodaje se je zaključila pomembna faza gospodarskih in socialnih reform in v naslednjem letu bo okolje za gospodarjenje v Sloveniji postalo bolj ugodno, kot pa je bilo doslej. Po naših predvidevanjih bo to še okrepilo možnosti za boljše rezultate slovenskega gospodarstva, ki so že zdaj zelo solidni. Slovenija v zadnjem času beleži visoko gospodarsko rast, nizko inflacijo, zmanjševanje brezposelnosti, kar je v skupni povezavi teh pokazateljev dober rezultat oz. dober uspeh. V bistvu tako ugodnega razmerja med ključnimi makroekonomskimi pokazatelji gospodarskega stanja v Sloveniji doslej še nismo imeli. To še dodatno krepi optimizem pred 1. januarjem naslednjega leta, ko bo Slovenija prevzela evro tudi kot lastno valuto. To čez noč ne bo bistveno spremenilo pogojev gospodarjenja, bo pa okrepilo javno finančno stabilnost, poenostavilo poslovanje za slovenska podjetja in Slovenijo uvrstilo v notranje razviti krog držav EU, kar samo po sebi tudi prispeva k boljšemu ugledu države in s tem tudi k boljšim možnostim za poslovanje slovenskega gospodarstva, ki je predvsem izvozno usmerjeno.

V DZ se zaključuje tudi procedura okrog popravkov proračuna za leto 2007 in sprejetje novega proračuna za leto 2008. Tudi po razpravi v parlamentu so ohranjeni osnovni proporci proračunskega memoranduma za naslednji dve leti. Slovenija zmanjšuje proračunski primanjkljaj in to ne na račun krčenja takšnih ali drugačnih socialnih pravic, temveč predvsem na račun bolj uspešnega gospodarjenja in tudi na račun varčevanja države. Velja omeniti, da zmanjševanje obremenitve dela in s tem tudi manjši pripad državnega proračuna iz tega naslova ne bo šel na račun dvigovanja davkov na kakšnih drugih področjih, ampak bomo zadeve zbalansirali z višjo gospodarsko rastjo - reforme izvajamo predvsem zaradi tega – in seveda tudi z nadaljnjim varčevanjem javne porabe javnega sektorja oz. porabe države. Do tega bo prihajalo tudi v prihodnje in na tej podlagi, ki smo jo zgradili v prvi polovici mandata, bomo gradili tudi v prihodnje.

Druga tema, ki bi se je rad dotaknil, je romsko vprašanje v Sloveniji. Vprašanje pravic, položaja pa tudi odgovornosti Romov ali pa romske skupnosti je problem v vseh evropskih državah, kjer ta skupnost obstaja, Slovenija tukaj ni nikakršna izjema - primerjalno gledano bo lahko objektivno ugotovili, čeprav je še zdaleč od idealnega, med tistimi državami, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, na vrhu. Se pravi pravice Romov v Sloveniji so, z izjemo tega, da nimamo še krovnega zakona, ki ga sicer zahteva ustava, dobro urejene, problemi pa se seveda pojavljajo v praksi, vendar pa so ti problemi v primerjavi z drugimi evropskimi državami, v katerih živijo romske skupnosti, manjši, manj pereči in se pojavljajo občasno. Slovenija beleži tudi kar nekaj dobrih praks integracije romske skupnosti v lokalno okolje in normalno življenje. Gre predvsem za romsko skupnost, ki živi v severovzhodnem delu Slovenije oz. v Prekmurju in vlada si želi, da bi te dobre prakse prenašali v življenje tudi drugod. V zvezi s tem je treba zelo odkrito povedati, da so v Sloveniji pokrajine oz. občine in območja, kjer je romski živelj prisoten že dolgo časa in da so območja v tej državi, kjer romskega življa ni. Velikokrat se dogaja velika krivica okoljem, v katerih živi romska skupnost, ker se jih razglaša za nestrpna, ker se posplošuje posamične konflikte, ne da bi se ob tem pomislilo na dejstvo, da so se Romi naselili in običajno tudi postavili ilegalna naselja tam, kjer je bila toleranca večja. Tam kjer je bila toleranca manjša, teh naselij ni bilo, ker jih je lokalno prebivalstvo že na začetku onemogočilo. Brez tega, da imamo v obziru tudi to dimenzijo tega problema, lahko delamo veliko krivico tistim občinam ali pa prebivalcem tistih občin, krajevnih skupnosti, vasi in zaselkov, ki imajo občasno probleme z romsko skupnostjo in ki se jih na podlagi posamičnih ekscesov razglaša za nestrpne ali pa se uporablja celo še kakšne druge različne slabšalne pridevnike.

Dejstvo je, da je Slovenija v ustavo zapisala pravico romske skupnosti, da v ustavi piše, da je treba sprejeti poseben zakon, ki bo uredil položaj romske skupnosti in dejstvo je, da Slovenija tega zakona še nima. Ta vlada si je zadala za cilj, da ta zakon v tem mandatu še sprejme, je tik pred vladno proceduro, usklajevanje je bilo dolgo. Res pa je, da se je resno začelo šele v tem mandatu in da je prej 12 let izvršila oblast vztrajala na stališču, da poseben zakon ni potreben in da bo v bodočih zakonih te stvari, ki jih terja ustava, uredila. Del teh vprašanj se je dejansko uredil v posamičnih zakonih, vendar ne vsa in krovni zakon je potreben. Tisto, kar je bil ključni problem doslej, tudi zaradi tega, ker ni bilo tega krovnega zakona, je bila praznina, ki je nastajala med pristojnostmi, ki jih imajo lokalne skupnosti in katerim je bilo reševanje tega vprašanja pretežno prepuščeno in pristojnostmi, ki jih ima država, ni bilo nekega vmesnega dejavnika. Slovenija tudi še nima pokrajin in na ta način se je v nekaterih občinah to vprašanje izjemno zaostrilo, ker je romska skupnost živela na črnih lokacijah s črnimi gradnjami, na lokacijah, ki so bile tudi ekološko sporne, občina sama pa ni imela alternativnih zemljišč ali lokacij, s katerimi bi lahko ta problem ustrezneje rešila. Država v to ni posegala, pokrajin ni bilo in vprašanja so ostajala nerešena. Poudarim, da mnogih od teh vprašanj ni možno rešiti samo z večjimi finančnimi sredstvi ali pa z večjo politično participacijo oz. z uvajanjem romskih svetnikov v posamične občinske svete, ker je šlo ali pa gre v nekaj primerih v Sloveniji enostavno za problem, ki ga znotraj ene same lokalne skupnosti ni možno rešiti. Se pravi, da je potreben nek širši okvir in ravno tukaj je bila dosedanja zakonodaja oz. normativna ureditev prekratka. Z zakonom, ki bo šel zdaj v proceduro, želimo zapolniti to pravno praznino, zakon je bil v veliki meri usklajen s predstavniki romske skupnosti v Sloveniji in pričakujem, da bo razprava o njem konstruktivna tudi, ko bo gradivo prišlo v DZ.

Obžalujem, da je po tem konfliktu, ki je nastal med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo pri Ambrusu, prišlo do pretirane internacionalizacije tega vprašanja. Nekatere institucije v Sloveniji so se najprej obrnile na mednarodne institucije, ne da bi prej posredovale doma. Tudi slovenska vlada večinoma ne pozna teh intervencij. Dejstvo je, da so bili organi slovenske države potem, ko je konflikt izbruhnil, prisiljeni reagirati. Lahko se samo vprašamo, kaj bi se zgodilo, če ne bi reagirali. Rešitev, ki je bila takrat sprejeta, je bila začasna. Šlo je za gašenje požara, ni šlo za dolgoročno rešitev. V tem trenutku komisija za reševanje vprašanj romske skupnosti v Sloveniji išče dolgoročno rešitev za to konkretno družino. Vendar pa kot že rečeno tega problema sistemsko ne bo možno reševati, dokler ne bomo imeli vse potrebne pravne podlage, ki je doslej manjkala zaradi tega, ker krovni zakon o pravicah in odgovornostih romske skupnosti ni bil sprejet, kljub temu da ga terja ustava. Kar seveda pomeni, da bo potrebno še nekaj časa, da se lahko k temu reševanju vprašanja pristopi sistemsko. Pri tem bo potrebno upoštevati primere dobrih praks iz Slovenije, gledati je treba dosti širše, ker imamo okolja, v katerih je to vprašanje rešeno. Poudarjanje samo enega primera predstavlja precej enostranski prikaz urejanja položaja ali pa normativne ureditve ali pa pravic romske skupnosti v Sloveniji. S tega vidika bo slovenska vlada vse institucije, ki se zdaj v Evropi ukvarjajo s tem vprašanjem, povabila, nekatere je že, da obiščejo Slovenijo, da se sami prepričajo o tem, kakšen je položaj romske skupnosti pri nas, da ta položaj primerjajo z drugimi evropskimi državami in da si na tej podlagi ustvarijo objektivno sliko. Kot že rečeno, položaj ni idealen, tudi v prihodnje ni možno izključiti različnih konfliktnih situacij, vendar pa Slovenija še zdaleč nima tega vprašanja urejenega najslabše v Evropi, kot bi morda lahko zdaj nastal vtis na podlagi precej enostranskih, včasih tudi politično obarvanih informacij, ki prihajajo iz Slovenije. Ni slučajno, da so vedno iste skupine z zelo prepoznavnim političnim ozadjem oglašajo ob teh vprašanjih, ne da bi same karkoli prispevale k dejanskemu reševanju praktičnih problemov, ki so odprti. Lahko je na splošno govoriti o tolerantnosti in o strpnosti, ko pa se zgodi problem in ko ga je treba reševati, je pač potrebno ukrepati in izbrati rešitev, ki je najboljša oz. ki je najmanj slaba, če na voljo ni idealnih rešitev. Salonsko govorjenje in teoretiziranje v takšnih primerih nič ne pomaga, iz tega vidika podpiram poteze, ki jih je potegnil minister za notranje zadeve, ko je šlo za reševanje situacije na terenu, ko ni bilo časa za to, da bi sklicali javno razpravo in se deset let pogovarjali o tem, kako zadeve rešiti. To se je dogajalo že prejšnjih deset let. Mislim, da se je zelo dobro odrezal tudi predsednik komisije za reševanje romske problematike dr. Zver in v teh okvirih bomo reševali dolgoročne rešitve tudi naprej.

NOVINAR: Kaj menite o različnih pozivih z nekaterih koncev Slovenije, da bi se morali Romi odseliti tudi od tam?

PREMIER: Rad bi slišal od vsakega, ki to trdi, da pove, kaj bi bila boljša rešitev v tisti situaciji. Boljša za vse vpletene, tudi za Rome in kaj bi bila tudi cenejša rešitev. Če mislite, da bi bila cenejša rešitev trajno držati v Ambrusu 200 specialcev, mi povejte, kdo bo to plačal. Kar pa se tiče pozivov za preselitev, pa niso novi, do tega prihaja občasno, ne samo za vprašanje naselja Žabjak pri Novem mestu, ampak tudi ko gre za vprašanja nelegalnih romskih naselij po drugih občinah. To ni nič novega in kot že rečeno, doslej se je predvsem zatiskalo oči pred temi problemi, premalo se je naredilo za to, da bi se naredila realna pravna podlaga za reševanje tega vprašanja, premalo je bilo tukaj neke koordinirane politike, premalo se je gledalo tudi na vprašanje odgovornosti, ko gre za šolanje romskih otrok itd. Vsa ta vprašanja je pač treba povezati, tista romska naselja, ki jih je možno legalizirati, je potrebo legalizirati, tista pa, ki jih zaradi varovanja okolja ali kakšnih drugih okoliščin na noben način ni možno legalizirati, je treba preseliti. Tukaj smo pred zakonom vsi enaki in k temu problemu je pač treba konkretno pristopiti. Drugače pomeni to zagovarjanje nepravne države. Pravna država umira na tistih točkah, kjer državljani pred zakonom nismo enaki, ne pa tam, kjer se začne zakon izvajati.

NOVINAR: Družina Strojan je ponovila svoje zahteve, da se vrne v občino Ivančna gorica ali Grosuplje, župani so proti, kako rešiti problem?

PREMIER: Na teoretično vprašanje je možen teoretični odgovor. Če je v teh okoljih možno najti lokacijo, ki bo sprejemljiva za vse, za lokalno prebivalstvo, za občino in za Rome, potem je odgovor lahko pozitiven. Dvomim pa, da je tudi praktičen odgovor lahko pozitiven, ker se je znotraj posamičnih lokalnih skupnosti nadomestne lokacije iskalo 15 let. In če bi občina lahko sama rešila ta problem, bi ga doslej že rešila, saj je vložila veliko naporov v rešitev tega vprašanja. Iskala se bo najboljša možna rešitev, kar pa ne pomeni, da bo komurkoli dopuščeno, da bo izsiljeval.

NOVINAR: Varuh človekovih pravic je danes dejal, da je potrebno Rome integrirati. Kakšen je vaš komentar?

PREMIER: Mogoče bi bilo veliko teh vprašanj lažje rešljivih, če bi te institucije, ki so zdaj zelo glasne, delale na praktičnem reševanju problema tudi v vmesnem času, takrat ko ni konfliktov in ko bi od njih dobivali konkretne predloge za to, kako kakšno vprašanje rešiti. Kritizirati vlado potem, ko gasi požar, ne da bi se ponudilo neko celovito ali alternativno rešitev, je sicer zelo enostavno in udobno iz fotelja, vendar to k praktični rešitvi nič ne prispeva. Zelo vesel bi bil, če bi oseba, ki ste jo omenili, predlagala neko lokacijo, ki bi bila sprejemljiva za vse in kjer bi lahko začeli to vprašanje reševati. Samo gledati kaj bodo tisti, ki se res trudijo, naredili in potem te rešitve kritizirati, to lahko dela vsak.

NOVINAR: Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je izrazil zaskrbljenost nad dejstvo, da se je vlada negativno odzvala zaradi Hanžkove prijave Slovenije Svetu Evrope. Dodaja, da je vloga varuha človekovih pravic v tem, da je samostojen in neodvisen od vlade.

PREMIER: To tudi sam sprejemam. Jaz sem osebno takrat v DZ, čeprav sem bil takrat opozicija, po neki daljši blokadi, ki je nastala, ker ni bilo možno izglasovati nobenega kandidata za varuha človekovih pravic, podprl gospoda Hanžka tudi javno za govornico. Natančno sem vedel kakšen je, da to ni nekdo, ki bi delal po nekih ustaljenih vzorcih itd. Doslej bi težko rekel, da sodelovanje med vlado in varuhom ni bilo konstruktivno. Vsako leto smo se sestali, obravnavali vprašanja, ki jih je navedel v poročilu. In tudi številne probleme, na katera so predvsem njegovi pomočniki opozorili, tudi po posameznih ministrstvih sproti reševali. Tisto, kar v tem zadnjem primeru moti je to, da se je on takoj, ko je prišlo do te eskalacije, najprej obrnil na mednarodne institucije in zaobšel vse slovenske institucije. Nimam nobenega njegovega pisma, niti s kakšnim predlogom, niti s kakšnim protestom, prošnjo ali apelom. Še vedno ne vemo, kaj je informiral mednarodne institucije, tako da edino kar lahko vlada v tem primeru stori je to, da povabi vse te ljudi, da pridejo v Slovenijo in se sami prepričajo, kakšna je dejanska situacija. Lahko bodo govorili z vsemi, lahko bodo pogledali vsako posamično aktivnost za nazaj, vsak načrt za naprej, mi nimamo s tem nikakršnih problemov. Če primerjate situacijo kakršna je zdaj, s situacijo, ko je slovenska vlada leta 2000 vprašala beneško komisijo, ali je bila sprememba ustave zato, da se obide referendumsko odločitev o večinskem volilnem sistemu pravno korektna ali ne, in je bila takrat obtožena, da sproža to vprašanje pred mednarodnimi institucijami in malodane izdaja državo, s to situacijo zdaj, pa se odgovor ponuja sam po sebi. Uporabljajo se dvojna merila in hipokrizija je zelo velika.

Gregorčičeva 20, 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, telefon: 01 / 478 10 00, faks: 01 / 478 17 21, www.gov.si

3 POSLOVNI BROJ USŽ3021193 P REPUBLIKA HRVATSKA
4 OBRAZAC 6 REPUBLIKA HRVATSKA VISOKI TRGOVAČKI
4 POSLOVNI BROJ USII104144 P REPUBLIKA HRVATSKA

Tags: magnetogram ni, magnetogram, predsednika, kabinet, slovenija, republika, lektoriran!, vlade