OSNOVNI PODATKI MENTORICA IZR PROF DR TATJANA MARVIN SOMENTORICA

(OSNOVNI PODATKI O UPRAVLJAVCU NAPRAVE) MINISTRSTVO
OSNOVNI ELEMENTI AKCIJSKOG KAPITALA NAPISATI I OBJASNITI
1 OSNOVNI FIZIKALNI I TEHNIČKI POJMOVI 11 TEMPERATURA 111

1 OSNOVNI PODATKI O KATALOGU NAZIV ORGANA MINISTRSTVO ZA
1 STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT
11 OSNOVNIH PITANJA O OTPADU 1 ŠTO JE TO

Osnovni podatki

Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Marvin

Somentorica: izr. prof. dr. Anja Podlesek

Začetek raziskave: takoj

Govorna avdiometrija

Kratek opis naloge: Namen raziskovalnega projekta in potencialne magistrske naloge iz kognitivne znanosti je posodobiti in izpopolniti sedanji enozložni besedni in številčni preizkus zaznavanja in prepoznavanja govora, in sicer tako, da bo s semantičnega in fonetičnega vidika optimalnejši ter prilagojen različnim starostnim skupinam (uporabnost preizkusa želimo razširiti tudi na starostne skupine, mlajše od 10 let). Pri projektu sodelujejo strokovnjaki iz ORL klinike na KC v Ljubljani ter strokovnjaki iz FF (področji psihologija in jezikoslovje).

Več o raziskavi

Govorna avdiometrija je osnovni avdiološki diagnostični postopek, s katerim poskušamo ugotoviti, kako se posameznik v vsakdanjem življenju odziva na akustične dražljaje, predvsem na govorne. Z govorno avdiometrijo preverjamo, pri kateri glasnosti postane govor prepoznaven, tako da lahko oseba razume govorjene besede. Za razliko od ostalih postopkov ima govorna avdiometrija večjo ekološko veljavnost, saj pomaga odkriti, kako oseba funkcionira pri zaznavanju kompleksnejših zvočnih dražljajev, kot so govorni dražljaji. Mere, ki jih dobimo na osnovi govorne avdiometrije, korelirajo s tistimi, ki jih dobimo s tonsko avdiometrijo. Na osnovi te povezanosti jih lahko uporabimo za raziskovanje sposobnosti procesiranja in načina, na katerega je to procesiranje prizadeto zaradi motenj srednjega ušesa, polža, slušnega živca, poti v možganskem deblu in slušnih kortikalnih centrov. S pomočjo tega postopka lahko spremljamo, kako operativni poseg (vstavitev kohlearnega implanta) ali uporaba slušnega aparata izboljša govorno razumevanje. Govorna avdiometrija je torej postopek, ki nam omogoča diagnosticiranje okvare slušne poti, načrtovanje rehabilitacije in spremljanje učinkov rehabilitacije.

Na ORL kliniki na KC v Ljubljani za namene govorne avdiometrije uporabljajo Freiburški govorni preizkus, ki je sestavljen iz dveh delov, enozložnega besednega preizkusa in številčnega preizkusa. Na podlagi deleža prepoznanih besed v celotnem nizu ugotovimo, kako učinkovita je posamezna glasnost za merjeno osebo. Preizkus ima več pomanjkljivosti. Največja med njimi je, da je zamudna in od preiskovanca zahteva dolgotrajno pozornost, ki jo tako starostniki kot otroci težko obdržijo do konca preizkusa. Naslednja pomanjkljivost pa je, da fonetična struktura besed v posameznem nizu ni v popolnosti uravnotežena, besede imajo različno fonetično strukturo in po prepoznavnosti med seboj niso primerljive, kakovost posnetega materiala je omejena, veliko enozložnih besed je arhaičnih. Z vidika pogostosti uporabe besed v sodobnem jeziku bi bilo potrebno preizkus nujno spremeniti in izpopolniti. Zaradi težav z natančnostjo ter razumljivostjo dražljajev ter predvsem zaradi vprašanja, ali so dražljaji sploh ustrezni z vidika merjene lastnosti, ima preizkus torej predvsem težave z veljavnostjo, saj izmerjena vrednost ne odraža (ali preslabo odraža) lastnost, ki jo želimo diagnosticirati.

Z razvojnopsihološkega vidika lahko tudi ocenimo, da preizkus ni enako uporaben za vse starostne skupine. Ker razumevanje besede lahko prispeva k temu, kako uspešno oseba ponovi besedo, pri istih besedah mlajši otroci že v osnovi ne morejo doseči enakega rezultata na preizkusu govornega prepoznavanja v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami, ki besede poznajo in lahko na besede sklepajo, četudi ne zaznajo in prepoznajo vseh njihovih delov. Zaradi takih izkušenj z uporabo preizkusa v obstoječi obliki preizkus uporabljajo zgolj pri otrocih od 10. leta starosti dalje.

Namen raziskovalnega projekta je posodobiti in izpopolniti sedanji enozložni in številčni preizkus zaznavanja in prepoznavanja govora, in sicer tako, da bo s semantičnega in fonetičnega vidika optimalnejši ter prilagojen različnim starostnim skupinam (uporabnost preizkusa želimo razširiti tudi na starostne skupine, mlajše od 10 let). Namen raziskave je torej s pomočjo različnih sprememb in dopolnitev izboljšati merske lastnosti diagnostičnega inštrumentarija za govorno avdiometrijo.




2 EVROPSKA KONVENCIJA O ZAŠTITI LJUDSKIH PRAVA I OSNOVNIH
39 RUSKA GRAMATIKA KRATAK PREGLED OSNOVNIH PRAVILA SASTAVIO MATO
4 OBRAZAC EVIDENCIJE OSNOVNIH PODATAKA O UDRUZI A KOJA


Tags: marvin somentorica:, tatjana, somentorica, marvin, podatki, osnovni, mentorica