MENIČNE KLAVZULE REKTA KLAVZULA ALI KLAVZULA O NEPRENOSNOSTI

MENIČNE KLAVZULE

rekta klavzula ali klavzula o neprenosnosti menice - v kolikor trasam v menico napiše klavzulo »ne po nalogu«, je ni mogoče prenesti drugače kot z odstopom ali cesijo; menični prenos z indosamentom v takem primeru torej ni mogoč. Če to klavzulo kasneje napiše drug prenosnik, ima pravni učinek samo na njegove menične naslednike
klavzula o prenosnosti menice - klavzula »plačajte po nalogu NN«, katere namen je olajšati prenosnost menice, pomeni, da mora trasat plačati remitentu samemu ali pa po njegovem nalogu osebi, na katero remitent in njegovi nasledniki prenesejo menico
(po)kritvena klavzula ali klavzula o kritju - ta klavzula označuje razmerje med trasantom in trasatom. Gre za predpostavko, da je trasat, ki menico akceptira, vnaprej prejel kritje od trasanta, in sicer kot kredit v denarju ali blagu. Ta klavzula, ki meničnopravno nima bistvenega pomena, se navadno glasi »obremenite moj račun«. Pokritje mora obstajati ob dospelosti menice in ni potrebno, da obstaja že v času izdaje
valutna klavzula - s to klavzulo, ki je gospodarski temelj meničnopravnega pomena, se označi razmerje med trasantom in remitentom in pojasni, ali je remitent dal trasantu gotovino (»vrednost prejeta v gotovini«) ali blago (»vrednost prejeta v blagu«)
klavzula »po obvestilu«, »brez obvestila« - pri klavzuli »brez obvestila« trasat ni dolžan čakati na obvestilo trasanta, medtem ko klavzula »po obvestilu« pomeni obveznost trasata, naj menice ne akceptira oz. plača, dokler ga trasam ne obvesti
klavzula o številu meničnih izvodov - kadar je bilo izdanih več menic, kar pospeši promet in kroženje, morajo biti izdani izvodi označeni s tekočo številko »prva«, »druga«, »tretja«, saj se v nasprotnem primeru šteje vsak izvod za posebno menico. V menici se ta klavzula glasi »plačajte za to prvo menico«. Če je plačan eden od meničnih izvodov, je plačnik praviloma oproščen plačila vseh drugih izvodov. V kolikor pa ne želimo, da bi menico razmnoževali, to prepovemo s klavzulo »plačajte za to edino menico«
klavzula o vrsti denarja - ta klavzula pomeni, da je treba menico plačati samo v določeni vrsti denarja, npr. »plačljivo v EUR«
klavzula »brez, protesta«, »brez, stroškov« - ta klavzula pomeni, da imetniku menice le-te ni treba protestirati, če trasat odkloni akcept ali plačilo menice. Če pa imetnik kljub taki klavzuli menico iz navedenih razlogov protestira, nosi sam stroške tega postopka; namen te klavzule je namreč preprečiti stroške, ki nastanejo v zvezi s protestom. Kadar to klavzulo napiše trasant, ima pravni učinek proti vsem meničnim podpisnikom, kadar pa jo napiše indosant, pa samo proti tistemu, ki jo je napisal
klavzula »brez obveznosti«, »brez, resresa« - tako trasant, kot tudi indosant, odgovarjata za akcept in plačilo menice. S to klavzulo pa sme trasant izključiti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne za plačilo, indosant pa lahko z njo izključi tudi odgovornost za plačilo
klavzula o deviznem tečaju - ta klavzula pride v poštev samo pri menicah, ki so izdane v zvezi s poslovanjem s tujino, in se glasi »plačajte ... 10.000 EUR po rednem tečaju, ki bo veljal za menice na vpogled na borzi v ...«
klavzula o naslovu v sili - s to klavzulo se lahko določi oseba, na katero naj se obrne lastnik menice, če bi trasat odklonil akceptiranje ali pozneje tudi plačilo menice
klavzula o prepovedi prezentiranja - s klavzulo »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja«, »brez akcepta«, »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja pred...« lahko trasant prepove, da bi se menica predložila v akcept ali da bi se predložila v akcept pred določenim rokom

INDOSAMENTI

polni indosament - imenujemo ga tudi izpolnjeni indosament ali indosament na ime. Gre za indosament, ki vsebuje indosatarjevo ime, podpis indosanta, datum in kraj prenosa (njuna navedba sicer ni nujna) ter klavzulo o prenosu
indosament na prinositelia - gre za indosament, ki je tak kot polni indosament, s tem, da ime indosatarja ni navedeno, ampak je namesto njegovega imena zapisana le beseda »prinositelj«. Ta indosament velja za indosament in bianko z enakimi pravnimi učinki. Vsak vestni imetnik menice s to klavzulo se namreč šteje za meničnega upnika in lahko zahteva plačilo menice
bianko ali slepi indosament - ta indosament (imenujemo ga tudi kratki indosament) vsebuje samo indosantov podpis in njegov naslov; nima torej navedenega imena osebe, na katero se menica prenaša. Takšen indosament izpolni imetnik menice s svojim imenom ali z imenom druge osebe, lahko pa menico tudi naprej indosira
indosament z rekta ali privezno klavzulo - gre za klavzulo »ne po nalogu«, ki onemogoča prenos menice na kakršenkoli način, z izjemo odstopa ali cesije. Na menico jo lahko zapiše izdajatelj ali pa indosanti, vendar so posledice zapisa drugačne. Izdajatelj s to klavzulo prepreči meničnopravni prenos, saj v primeru, da je bila menica kljub tej klavzuli indosirana naprej, nasproti novemu nasledniku ni zavezan; izdajateljeva privezna klavzula torej menici odvzame vrednost cirkulacijskega papirja. V primeru, da rekta klavzulo zapiše indosant, ostane menično zavezan le svojemu neposrednemu nasledniku, le-ta pa menico lahko indosira naprej
inkaso indosament (indosament za prokuro) - s tem indosamentom, ki se glasi »in prokura«, »za inkaso«, »za moj račun« ipd., indosant indosatarja samo pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun izvršuje vse menične pravice; indosatar ima torej le položaj indosantovega zastopnika; povratni indosament - ta indosament omogoča, da se menica indosira na osebo, ki je v istem meničnopravnem poslu že udeležena (npr. na trasanta. trasata, akceptanta, indosanta idr.).

ODSTOP ALI CESIJA

Menične pravice se lahko prenašajo tudi na druge osebe, ki v menici niso zapisane. Prenesejo se kakor druge terjatve. Običajen način prenašanja je odstop ali cesija, ki jo podrobneje ureja OZ. Oseba, ki na ta način dobi menico, postane enovit upnik nasproti meničnemu dolžniku, ki ima proti novemu upniku vse tiste ugovore, ki bi jih imel proti prvemu upniku.

Trasant lahko vzame menici lastnost papirja po nalogu s tem, da na menico zapiše rekta klavzulo (»ne po nalogu«). V tem primeru lahko remitent menico prenese naprej le s cesijo po civilnem pravu in ne več z indosamentom. Do zapisa tovrstne klavzule bo v praksi prišlo takrat, kadar trasant ne bo hotel izgubiti svojih ugovorov nasproti remitentu ali kadar bo želel, da menica ne bi krožila.

Od načina prenosa menične terjatve je torej odvisno, ali ima menični dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja proti prejšnjemu upniku. Z indosamentom pridobi oseba, na katero je terjatev prenesena, terjatev, kot je vpisana v menici, razbremenjeno vseh morebitnih ugovorov, ki bi izhajali iz osebnega razmerja dolžnika nasproti prejšnjemu upniku, razen če je sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo. V primeru prenosa menične terjatve s cesijo pa ima menični dolžnik nasproti novemu upniku vse tiste ugovore, ki bi jih imel proti prvemu upniku; enako velja, če je nekomu terjatev odstopljena s pogodbo.

Tags: klavzula ali, privezna klavzula, klavzula, rekta, klavzule, menične, neprenosnosti