PROBLEMATIKA UPRAVNIH ENOT S PODROČJA DRUŠTEV DRUŠTVO JE V

188290807 PROBLEMATIKA REGISTRACE EVROPSKÝCH A ZAHRANIČNÍCH SUBJEKTŮ K
A) AZ EGYENLŐSÉGHEZ VALÓ JOG ELMÉLETI PROBLEMATIKÁJA I AZ
AZ EGYHÁZ LÁTHATÓ EGYSÉGÉNEK PROBLEMATIKÁJA NEMZETKÖZI REFORMÁTUS TEOLÓGIAI FÓRUM

ING MIROSLAV ZÁMEČNÍK (ZAMECNIKNEXTRACZ) AKTUÁLNÍ PROBLEMATIKA V OBLASTI NEMOCNIČNÍCH
KONTÉNERES SZÁLLÍTMÁNYOZÁS FOLYAMATA A KONTÉNERES SZÁLLÍTMÁNYOZÁS KÜLÖNLEGES PROBLEMATIKÁJA MAGA
POVZETEK VSEBINE STROKOVNEGA SEMINARJA »PROBLEMATIKA UMEŠČANJA EE SISTEMOV V

I

PROBLEMATIKA UPRAVNIH ENOT S PODROČJA DRUŠTEV


Društvo je v temeljnem aktu določilo dva zastopnika, s tem, da je določilo, da se drugega zastopnika društva izvoli „po potrebi“.


- ali si društvo na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o društvih lahko v temeljnem aktu določi dva zastopnika, s tem, da eden od njiju društvo zastopa „po potrebi“, in upravnemu organu predlaga registracijo vpisa le enega zastopnika?


Odg.: Društvo je samostojno in si kot tako samostojno opredeli tudi upravljanje. Že pred novelo Zakona o društvih, ki omogoča registracijo dveh zastopnikov, so posamezni temeljni akti društva v večini že vsebovali določbo, kdo lahko poleg zastopnika še zastopa društvo v pravnem prometu (npr. podpisuje listine pri banki, nadomešča zastopnika v primeru njegove odsotnosti), pri čemer je upravičenost zastopanja drugih oseb društvo dokazovalo s temeljnim aktom. Ker so društva izrazila željo, da se zaradi lažjega dokazovanja upravičenosti zastopanja druge osebe, ki je za takšna dejanja pooblaščena s temeljnim aktom, poleg zastopnika v register društev vpiše tudi "drugi zastopnik" (ki ima navadno omejena pooblastila, četudi društvo v konkretnih zadevah zastopa samostojno), menimo, da se morajo društva sama odločiti, ali bodo drugega zastopnika vpisala v register ali ne. Zahtevo za vpis drugega zastopnika morajo društva navesti v vlogi, upravičenost vpisa pa dokazovati s temeljnim aktom in zapisnikom, na katerem je bil drugi zastopnik izvoljen oz. imenovan. Dejstvo namreč je, da lahko oseba, ki na podlagi temeljnega akta poleg zastopnika zastopa društvo v pravnem prometu in je v skladu s temeljnim aktom tudi izvoljena oz. imenovana, društvo zastopa kot "drugi zastopnik" četudi ni vpisana v register društev. Upravičenost zastopanja bo tako kot do sedaj, pri posameznih organih, kjer bo takšna oseba zastopala društvo, dokazovala s temeljnim aktom ter morebitnimi drugimi listinami društva (npr. zapisnik na katerem je bila izvoljena oz. imenovana). Na podlagi navedenega menimo, da društva ne moremo siliti na registracijo dveh zastopnikov (še manj pa ga vpisovati po uradni dolžnosti), če se za vpis dveh zastopnikov v register društvo ne odloči samo.


- če je določba temeljnega akta društva, da npr. drugi zastopnik društva društvo zastopa le „po potrebi“ dopustna, na kakšen način društvo obvesti, da ni več potrebe po drugem zastopniku (s čim dokazuje), in na kakšen način upravna enota navedeno spremembo evidentira v registru?


Odg.: Menimo, da bo društvo zahtevo za vpis dveh zastopnikov v večini primerov vložilo skupaj z zahtevo za vpis spremembe prvega zastopnika (prvi izvoljeni zastopnik navadno že na zboru članov predlaga, da se vpiše tudi drugega zastopnika, ker on npr. nima časa ipd.) in bo v večini primerov tudi vpisan do nove spremembe zastopnika. Če bo ob vpisu novega prvega zastopnika potekel mandat tudi drugemu zastopniku, ki je vpisan v register, in le ta ne bo ponovno izvoljen (oz. društvo ne bo zahtevalo vpisa drugega zastopnika), se bo na podlagi odločbe o vpisu spremembe prvega zastopnika iz registra društev izbrisal tudi drugi zastopnik, vpisan do tedaj (v registru društev označite sprememba prvega in sprememba/odstranitev drugega). Če pa bo društvo že med veljavnim mandatom prvega zastopnika sporočilo, da ne želi več vpisa drugega, menimo, da lahko na podlagi takšne zahteve za spremembo zastopnika in na podlagi zapisnika zbora članov oz. organa, ki je imenoval drugega zastopnika, izdate odločbo o spremembi zastopnika in sicer tako, da v izreku kot zastopnika napišete samo prvega zastopnika.


Društvo želijo ustanoviti gospodarske družbe, vendar pa zaradi dejavnosti, ki jih opravljajo, po določbi drugega odstavka 8. člena Zakona o društvih, ne morejo biti ustanovitelji društva.


- ali so gospodarske družbe, ki imajo v temeljnem aktu določene dejavnosti, kot jih opravlja društvo, lahko članice društva?

Odg.:Zakon o društvih določa le, da gospodarska družba ne more biti ustanoviteljica društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. V postopku registracije se torej preverja le, ali ustanovitelji izpolnjujejo kriterije po Zakonu o društvih, kako društvo deluje oz. ali kasneje člani v društvu opravljajo gospodarsko dejavnost kot jo opravljajo kot samostojna gospodarska družba družbe, pa je pristojnost inšpekcij in drugih pristojnih organov. Osebno sicer menim, da se takšna gospodarska družba tudi kasneje ne bi mogla včlaniti v društvo, vendar po o tem še sodne prakse.


- katere dejavnosti so tiste, na podlagi katerih registrski organ presoja, da gospodarska družba ne more biti ustanovitelj društva, saj Zakon o društvih govori le o dejavnostih društva, in jih ne omejuje le na pridobitne dejavnosti?

Odg.: Primerja se pridobitne naloge, ki jih je opredelilo društvo v temeljnem aktu, z nalogami, ki jih opravlja gospodarska družba. S tem naj bi gospodarskim družbam onemogočili zlorabo društvene organiziranosti za doseganje pridobitnih namenov. Združevanje v društvo za doseganje takšnih namenov namreč ni dopustno (3. člen ZDru-1).



Društvo izvoli zastopnika v skladu z določili veljavnega temeljnega akta, vendar pa zastopnik v Republiki Sloveniji nima ne stalnega ne začasnega prebivališča. V večni teh primerov so te osebe državljani Evropske unije. V nekaterih primerih pa društva v svojih vlogah navedejo naslov bivanja zastopnika v Republiki Sloveniji, ki ni uradno prijavljen v registru stalnega prebivalstva.


Upravna enota določbo sedme alinee prvega odstavka 18. člena Zakona o društvih razume, da mora imeti zastopnik društva v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Register društev je vezan na Centralni register stalnega prebivalstva, zato zastopnika na podlagi morebitnega dejanskega bivanja oz. naslova, prijavljenega na Policiji, ne more vpisati v register društev.


- ali je vloga za registracijo spremembe zastopnika društva, če oseba, ki jo društvo predlaga, da se ga vpiše v register društev, v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, k vlogi pa priloži naslov bivanja, popolna ali nepopolna?

Odg.: Na ministrstvu smo pri reševanju pritožbe zavzeli stališče, da naj bi bila takšna vloga nepopolna.


V postopkih registracije zveze oz. registracije sprememb, pri katerih zveze želijo, da so njeni člani bodisi druge pravne osebe bodisi fizične osebe.


Zakon o društvih v 16. členu določa le način ustanovitve društva.


- ali so lahko članice zveze druge pravne osebe ali celo fizične osebe?


Odg.: Na podlagi Zakona o društvih je društvo (in zveza društev) samostojno in nepridobitno združenje, na podlagi 2. člena zakona pa lahko vsakdo postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu, pri čemer mora delovanje v društvu temeljiti na enakopravnosti članstva. Na podlagi navedenega na ministrstvu menimo, da zakon društvu daje popolno svobodo glede včlanjevanja v društvo, saj društvo s temeljnim aktom samo opredeliti, kdo je lahko član in pod kakšnimi pogoji član deluje v društvu. Glede zveze društev Zakon o društvih v 16. členu določa le pogoje za ustanovitev zveze društev, in sicer jo ustanovita najmanj dve društvi, za vse ostalo (opredelitev namena in nalog, notranjo organiziranost, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov, način upravljanja, itd.) pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o društvih. Na podlagi navedenega člena torej zveze društev ne moreta ustanoviti pravni osebi, ki nista društvo. Iz poimenovanja 16. člena zakona ("zveza društev") bi bilo sicer mogoče sklepati, da se lahko v zvezo društev včlanjujejo le društva, ne pa tudi druge pravne osebe, pri čemer so pravice društev kot članov zveze smiselno enake pravicam članov društva, vendar pa niti iz besedila navedenega člena, niti iz katerega koli drugega člena Zakona o društvih, ni zaslediti izrecne prepovedi, da se v zvezo društev ne more včlaniti pravna oseba, ki ni društvo, oziroma da mora zveza društev v temeljnem aktu glede članstva opredeliti, da so člani lahko le društva. Tudi za včlanjevanje v zvezo društev torej velja načelo svobode združevanja in prostovoljnosti, dostopnosti oz. neizključenosti in enakopravnosti, kot tudi vse omejitve pravice združevanja, ki jih določa 3. člen Zakona o društvih. Na podlagi navedenega na ministrstvu menimo, da bi ustanoviteljice zveze društev, glede na namen in naloge zveze, v temeljnem aktu sicer lahko določile, da se v zvezo društev kot člani vključujejo tudi druge pravne osebe, ki sicer niso društva, imajo pa podobne cilje in namen delovanja, oziroma izpolnjujejo pogoje za včlanitev, vendar pa bi pred opredelitvijo takega pogoja zagotovo morale presoditi, ali bodo pravne osebe, ki niso društva, v zvezi lahko uresničevale interese, ki so ustanoviteljicam (društvom) skupne, morebitni drugi člani, ki niso društva pa bi pred včlanitvijo v zvezo morali presoditi, ali jim ustreza, da nekatere interese uresničujejo skupaj, po pravilih zveze društev.



V evidenci sprememb osebnih podatkov zastopnikov društev veliko društev, katerih zastopniki so odjavili stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.


Odg.: Rešitve za takšne primere na ministrstvu žal še nimamo.


Zakon o društvih ne zahteva soglasja lastnika za sedež društva na določenem naslovi. Stranke oziroma lastniki, kjer si društva določijo naslov sedeža društva in ga tudi registrirajo se pogosto pritožujejo, ker niso podale nobenega soglasja za sedež društva in imajo težave, ker k njim prihaja pošta oziroma jih velikokrat obiskujejo izvršitelji, ker imajo društva obveznosti do upnikov. Lastniki velikokrat sploh ne poznajo društev in ne vedo na koga se naj obrnejo, zato zahtevo od upravnega organa, da brišemo sedež društva na njihovem naslovu.

Odg.: Zakon o društvih dejansko ne določa soglasja lastnika za določitev naslova sedeža in sicer iz razloga, ker društvo z določitvijo naslova sedeža ter njegovo registracijo ne pridobi nobenih stvarnih pravic na objektu oz. prostorih, kjer je naslov sedeža društva. Prav tako društvo z registracijo na določenem naslovu ne pridobi pravice, da bi na sedežu lahko opravljalo svojo dejavnost niti društvo z vpisom naslova sedeža na tem naslovu ne pridobi nobenih pravic, ki si jih ni pridobilo z ustreznimi pravnimi posli (npr. pogodba z lastnikom oz. upravljalcem za najem poslovnega prostora društva). Naslov društva je praviloma namenjen zgolj temu, da društvo lahko prejema uradne pošiljke. Ker društva ob ustanovitvi pogosto nimajo svojih prostorov, kot naslov določijo naslov stalnega prebivališča zastopnika ali drugega člana.

Če lastnik prostora ali objekta, na katerem je društvo opredelilo naslov sedeža društva, ugovarja registraciji naslova na tem objektu, je v upravnem postopku, skladno z določili ZUP, treba preveriti, ali bi postopek registracije naslova sedeža lahko kakor koli vplival na njegov položaj, pravice in interese (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 567/2001). Če je naslov sedeža društva že vpisan v register in lastnik temu ugovarja (npr. iz razlogov, navedenih v zastavljenem vprašanju), pa predlagamo, da društvo o tem obvestite in ga povprašate, ali društvo na tem naslovu dejansko še lahko prevzema uradne pošiljke. Menim, da boste v nekaterih primerih ugotovili, da se je zakoniti zastopnik odseli in bo društvo posledično spremenilo naslov, v večini primerov pa, da je društvo prenehalo po samem zakonu.


Ali so lahko na zapisniku ustanovnega zbora društva razen ustanovnih članov navedeni tudi ostali prisotni člani, ki so bili samo prisotni na zboru, ne želijo pa biti ustanovni člani? Vlagatelj na zapisniku sicer loči ustanovne člane od ostalih prisotnih članov oz. ali so vsi prisotni na ustanovnem zboru tudi ustanovitelji društva.

Odg.: Lahko, vendar mora biti iz zapisnika ustanovnega zbora nedvoumno razvidno, da so osebe, ki niso ustanovni člani zgolj prisostvovali na ustanovnem zboru in da niso sprejemali sklepe, ki so potrebni za ustanovitev (o ustanovitvi, o potrditvi temeljnega akta in o izvolitvi zastopnika). Navedene osebe ustanovni zbor tudi ne more izvoliti v organe društva, saj se ne štejejo za ustanovnega člana niti za člana, vse dokler se v društvo ne včlanijo na način, ki ga opredeljuje temeljni akt.

Ali je potrebno, da je statut podpisan s strani zastopnika društva ?

Odg.: S podpisom temeljnega akta zastopnik potrdi vsebino temeljnega akta, ki je bila sprejeta na zboru članov.


Na vlogi za registracijo društev je navedeno, da mora stranki k vlogi priložiti 1 izvod temeljnega akta. Ker obdržimo 1 izvod temeljnega akta za našo evidenco, stranka pa želi 1 izvod potrjenega temeljnega akta, bi bilo smotrno v izogib nejasnostim na vlogi narediti popravek (2 izvoda temeljnega akta).

Odg.: Zaradi odprave administrativnih ovir in dejstva, da upravne enote lahko skenirate temeljne akte, je bilo z novelo ZDru-1 določeno, da društvo priložijo zgolj en temeljni akt. Na temeljni akt, za katerega ugotovite skladnost z ZDru-1 in pravnim redom RS, odtisnete žig o skladnosti, takšnega skenirate, original pa pošljete društvu. Upravna enota tako hrani skenirano verzijo veljavnega temeljnega akta, ki pa jo lahko tudi kdarkoli natisne. Pazite le, da je na skeniranem temeljem aktu odtisnjen žig o skladnosti.




PRILOGA ŠT 3 PROBLEMATIKA TV IN HKV 25 IN
PROBLEMATIKA DOSTOPA DO MARKOVE CERKVE V VRBI ZADNJE DNI
PROBLEMATIKA NIZKIH IZDATNOSTI VODNIH VIROV KI OSKRBUJEJO OBČINI ŽIROVNICA


Tags: društev društvo, registracijo društev, društvo, problematika, področja, društev, upravnih