VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM PTI – TEHNIK RAČUNALNIŠTVA IME PREDMETA

KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE
LETNA PRIPRAVA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO ŠOLSKO LETO 201415 PROGRAM
O D L O K O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA

PRIPRAVA ZA VZGOJNO DELO STAROST OTROK 3–4 LETA PODROČJE
PRIPRAVE NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO IN UČNA GRADIVA MEDPREDMETNO SODELOVANJE
SPROTNA PRIPRAVA NA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO PREDMET INFORMATIKA UČITELJ DARKO

Načrt preverjanja in ocenjevanja znanja za predmet/modul

VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM PTI – TEHNIK RAČUNALNIŠTVA IME PREDMETA



Vzgojno izobraževalni program:

PTI – TEHNIK RAČUNALNIŠTVA

Ime predmeta / modula:

Načrtovanje programskih aplikacij (NPA)

Letnik:

2 (5RI)

Število ur:

89 + 66 = 155

Učitelj (učne vsebine):

Srečo Uranič

Učitelj (učne situacije):

Srečo Uranič








UČNI SKLOPI

Časovni okvir

Kriteriji


Minimalni standardi znanja

Poznavanje

Razumevanje

Uporaba

S1

Vizuelno programiranje – okenske aplikacije.

7


Razloži sestavne dele razvojnega okolja za izdelavo okenskih aplikacij.

Pozna večino gradnikov s katerimi gradi okensko aplikacijo in jih zna uporabiti.

Zna spreminjati lastnosti gradnikov in uporabljati njihove dogodke.

Pozna parameter Sender.

Opiše metode za konverzijo med različnimi podatkovnimi tipi podatkov.

Pozna dogodke miške, tipkovnice in ure, ter jih zna uporabiti.

Zna kreirati svojo metodo s pomočjo čarovnika ali brez.

Pozna standardne dialoge.

Razume pomen programskih izjem.

Pozna razred Graphics in osnove dela z grafiko.

S2

Razredi in objekti - dedovanje

7


Pozna pojem dedovanja.

Razume pomen abstraktnih razredov.

Opiše pojma enkapsulacija in polimorfizem.

Pozna prijateljske funkcije.

Razume pomen GarbageColector-ja in življenjsko dobo objektov.

Zna kreirati in manipulirati z binarnimi datotekami.

Razloži pomen using stavkov pri kreiranju objektov.

Zna kreirati lastno knjižnico dll.

Razloži postopek vključevanja datoteke z lastnimi razredi v svoj projekt.

Pozna pomen operatorjev is in as.

Zna dinamično kreirati vizuelne objekte in jim določati lastnosti in prirejati dogodke.

S3

Projekt z več obrazci

6




Zna kreirati podobrazce.

Opiše postopek dostopanja do gradnikov nadrejenih in podrejenih obrazcev.

Pozna metode za odpiranje podobrazev.

Zna uporabljati pogovorna okna.

Pozna gradnike za delo s tiskalnikom.

Loči med klasičnimi in MDI aplikacijami.

Pozna vse načine uporabe pogovornega okna MessageBox in okno AboutBox.

Zna implementirati zaslonsko pomoč uporabniku.

S4

Delo z bazami podatkov

7




Med tabelami vzpostavlja relacije.

Vsebino poljubne tabele zna povezati z vizuelnimi gradniki.

Razume pomen gradnika DataSet.

Zna uporabiti gradnik BindingNavigator in TableAdapterManager.

Zna manipulirati z oknom DataBaseManager.

V projekt implementira SQL poizvedbe.

Pozna različne metode za ažuriranje podatkov v podatkovnih tabelah.

Pozna pojem transakcije in jih zna napisati ter uporabiti.

Pozna in razloži uporabo razreda SQLReader.


S5

Testiranje in dokumentiranje ter nameščanje aplikacij

3




Zna napisati tehnično in programsko dokumentacijo za svoj projekt.

Pozna pomen testiranja svojega izdelka.

Zna izdelati instalacijski program.



NAČINI OCENJEVANJA: Pri predmetu preverjamo znanje s pomočjo projektne naloge, domačih nalog in ustno. V vsakem ocenjevalnem obdobju dijaki s pomočjo računalnika rešujejo projektno nalogo, pri kateri morajo za pozitivno oceno zbrati vsaj 50% točk. Projektna naloga predstavlja izdelavo vizuelne aplikacije, ki vključuje že obdelane učne sklope. Dijaki v okviru predmeta za vsak učni sklop izdelajo tudi domačo nalogo, ki jo predstavijo sošolcem. Pri domači nalogi se ocenjuje kakovost, originalnost in obsežnost izdelka, uporabnost, primernost izbrane metode, izvirnost rešitve in kakovost predstavitve. Iz izdelanih domačih nalog dobijo dijaki v vsakem ocenjevalnem obdobju številčno oceno - ta je enaka povprečni oceni vseh domačih nalog in se zaokroži navzgor, če je dijak oddal vse domače naloge, sicer pa navzdol. Pri ustnem preverjanju dijaki pokažejo poznavanje osnov in ustvarjalnost pri reševanju problemov. Pri končni oceni se upošteva skupna ocena projektnih nalog, domačih nalog in ocene ustnega preverjanja. Vse ocene so enakovredne.


KRITERIJI OCENJEVANJA:


  1. Projektne naloge: vsaka naloga ima razdelan točkovnik, na osnovi katerega se oblikuje končna ocena.


odl (5) ... 91% do 100%

pd (4) ... 76% do 90%

db (3) ... 61% do 75%

zd (2) ... 50% do 60%

nzd (1) ... 0% do 49%


b) Ustno preverjanje:


ocena

potrebno znanje za oceno

odl (5)

Dijak pravilno odgovori na vsa vprašanja.

Reprodukcija znanja je zelo jasna, odgovarja suvereno. Dijak pokaže ustvarjalni pristop do zastavljenih problemov, izpeljuje zaključke, odgovarja s svojimi formulacijami in podaja lastne interpretacije.

Dijak uspešno rešuje naloge višje taksonomske stopnje. Dodatna vprašanja dijaka ne zmedejo.

pd (4)

Dijak pravilno odgovori na večino vprašanj.

Njegova reprodukcija znanja zajema razumevanje bistva. Dijak samostojno rešuje probleme, interpretira rešitve in vrednoti rezultate, pojavljajo pa se tudi manjše napake in površnost. Ima utrjeno znanje brez večjih vrzeli, pri izražanju je opazna precejšnja samostojnost.

db (3)

Dijak pravilno odgovori na več kot polovico vprašanj.

Njegova reprodukcija znanja je solidna in vključuje razumevanje snovi, vendar brez posebne globine in podrobnosti, kar se kaže v dejstvu, da dijak ne zna uporabiti znanja v zahtevnejših nalogah in lastnih primerih.

V znanju so opazne vrzeli, vendar dijak zmore uporabiti pomoč učitelja v nakazani smeri in pri reševanju problemov.

zd (2)

Dijak deloma pravilno odgovarja na vprašanja.

Njegova reprodukcija znanja je skopa, vendar vsebuje bistvene elemente, na podlagi katerih more nadgrajevati svoje znanje. Odgovarja le na vprašanja nižje taksonomske stopnje.

Dijak lahko izkoristi pomoč učitelja le deloma, ker predelane in utrjene snovi ne razume v celoti, zato na osnovi znanja tudi ne zna samostojno reševati novih problemov.

nzd (1)

Dijak nepravilno odgovarja ali sploh ne odgovarja na vprašanja. Reprodukcije znanja in razumevanja snovi ni.

Dijak ne zmore izkoristiti pomoči učitelja, ker ne razume predelane in utrjene snovi, njegovo izražanje je slabo.



KRITERIJI OCENJEVANJA:


a) Pisno preverjanje:

odl (5) ... 91% do 100%

pd (4) ... 76% do 90%

db (3) ... 61% do 75%

zd (2) ... 50% do 60%

nzd (1) ... 0% do 49%


c) Domače naloge:





Popravljanje negativnih ocen in ocenjevalnih obdobij:


Vsak dijak dobi v ocenjevalnem obdobju najmanj dve oceni – iz projektne naloge in skupna ocena domačih nalog. Če ima dijak v ocenjevalnem obdobju eno negativno oceno, jo popravlja s pomočjo projektne naloge ali pa v dogovoru z učiteljem s samostojno domačo nalogo. Datum naloge sporazumno dogovorita učitelj in dijak. Popravljanje celotnega ocenjevalnega obdobja je možno le s samostojno projektno nalogo in dodatno domačo nalogo. Popravlja se obseg snovi ocenjevalnega obdobja. Datum se določi v dogovoru z dijakom. Ob koncu leta ima dijak zaključeno pozitivno oceno, če ima vsa ocenjevalna obdobja ocenjena pozitivno. Dijak ima možnost popravljanja negativno ocenjenega ocenjevalnega obdobja takoj po njegovem zaključku in še enkrat ob koncu šolskega leta. Če ima dijak eno ocenjevalno obdobje negativno in nepopravljeno, v zadnjem ocenjevalnem obdobju pa že dve negativni oceni, ima popravni izpit. Negativno ocenjeno in nepopravljeno ocenjevalno obdobje lahko popravlja ob koncu šolskega leta.



MINIMALNI STANDARDI:

Za doseganje minimalnih standardov mora dijak doseči pozitivno oceno iz projektnih nalog in pri ocenjevanju domačih nalog.




Končna ocena pri predmetu


Končno oceno pri predmetu ob zaključku pouka v šolskem letu določi učitelj ob upoštevanju ocen iz vseh ocenjevalnih obdobij. Za pozitivno oceno morajo biti pozitivna vsa ocenjevalna obdobja.

Prav tako dijak ne more biti ocenjen pozitivno, če v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima nobene pozitivne ocene.

Oceno zaključimo glede na prevladujočo oceno v šolskem letu. Ob istih ocenah v redovalnici je mogoče dvema dijakoma zaključiti dve različni oceni. Če je dijak ob koncu pouka med dvema ocenama, zaključno oceno oblikujemo s pomočjo zabeleženega celoletnega preverjanja in ocenjevanja znanja.


GRADIVO ZA DIJAKE:


http://uranic.tsckr.si/VISUAL%20C%23/Na%C4%8Drtovanje%20programskih%20aplikacij%20NPA.pdf

http://uranic.tsckr.si/C%23/Prakticno%20programiranje.pdf




VARNOST V PRVEM VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM PTI – TEHNIK RAČUNALNIŠTVA IME PREDMETA
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM SREDNJE POKLICNOTEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE TEHNIK RAČUNALNIŠTVAPTI IME


Tags: izobraževalni program:, program, izobraževalni, predmeta, računalništva, vzgojno, tehnik