MOJE MNENJE O DEVETLETKI ZBIRNIK MNENJ JE BIL NAREJEN

( ZDRAVSTVENI ZAVOD ZASEBNA AMBULANTA) ZDRAVNIŠKO MNENJE O ZDRAVSTVENEM
MNENJE DELODAJALCA PRI KATEREM JE DIJAK OPRAVIL PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
MNENJE RAVNATELJICE POSODABLJANJE GIMNAZIJ JE ZAGOTOVO POMEMBEN PROJEKT KI

MNENJE SVETOVALNEGA ODBORA SVETA EVROPE O URESNIČEVANJU OKVIRNE KONVENCIJE
MOJE MNENJE O DEVETLETKI ZBIRNIK MNENJ JE BIL NAREJEN
OBRAZEC C MNENJE KOMISIJE ZA PRIZNANJE PRAVICE DO IZBIRE

Moje mnenje o devetletki

Moje mnenje o devetletki


Zbirnik mnenj je bil narejen po poročilih učencev od 5. do 9. razreda, ki so bila pripravljena za drugo zasedanje šolskega parlamenta (12. 2. 2007).


  1. Nekateri želimo, da bi ne bilo več nivojskega pouka, ker nočemo ločevanja na sposobne in manj sposobne. Tako določeni učenci dobijo občutek, da so manj sposobni od drugih (počutijo se podcenjevani). Tudi pri drugih predmetih, ki nimajo razdelitve oddelka po nivojih, se čuti razlikovanje v tem, kam si uvrščen.

Oddelek se noče ločevati, zato naj bo pri vseh predmetih skupaj.

Želimo, da so pisni preizkusi za vse tri nivojske skupine enaki, ne pa, da 1. raven piše lahko največ dobro (3). Vsak naj ima vsaj »teoretično« možnost, da piše 5. Snov, ki je v testu, bi moral obravnavati tudi 1. nivo.

Na nižjem nivoju učenec laže doseže boljšo ustno oceno, kar ni v redu, saj se v spričevalu ne vidi, na kateri ravni jo je pridobil. Na zunaj pa se uspeh kaže le v spričevalu!

Pozitivna stran nivojskega pouka je, da se učencem lahko učitelj bolj posveti (posebno 1. in 3. ravni) in da pouk poteka glede na sposobnosti skupine in posameznikov v njej.

  1. Moti nas, ker smo premalo s svojim razrednikom. Premalo je razrednih ur.

  2. Nekateri bi radi imeli nivojski pouk vsaj eno leto (zdajšnji 8. r. ima zaradi premajhnega števila učencev le notranjo diferenciacijo in nivojskega pouka ne bo preizkusil).

  3. Všeč so nam izbirni predmeti, saj izbiramo po svojih željah.

Moti pa nas to, da so ti predmeti na urniku v preduri ali pa v t. i. blok urah.

Pri izbirnih predmetih je narobe to, da se mora za obstoj predmeta prijaviti najmanj 15 učencev, da je predmet izvajan. Če je generacija maloštevilna, je izbranih zelo malo izbirnih predmetov. Izbor izbirnih predmetov bi bilo treba razširiti.

Všeč nam je, ker lahko izberemo več različnih jezikov. Dobimo tudi predznanje za nekatere srednje šole.

Izbirni predmet – tuji jezik bi lahko bil le enkrat na teden (kot ostali izbirni predmeti doslej).

  1. Na dan oz. teden je preveč ur pouka.

  2. Nekaterim sta všeč dve ocenjevalni obdobji, saj je ocenjevanje lažje razporediti in je za nas manj stresno. Drugi bi raje imeli tri ocenjevalna obdobja kot doslej.

  3. Želimo več ur športne vzgoje. Pri že obstoječih urah želimo vsaj delno odločati o vsebini športnih dejavnosti.

  4. Premalo je ur likovne vzgoje.

  5. Premalo je dela v naravi, športnih in kulturnih dni. Preko šolskega leta ti dnevi niso enakomerno porazdeljeni.

  6. Osnovnih predmetov je preveč.

  7. Predlagamo krajše odmore tudi med urami, če je to potrebno zaradi utrujenosti.

  8. Nekateri pravijo, da je škoda, da ni več male šole, drugi pa pravijo, da je to boljše, ker je več ni.

  9. V redno šolo hodimo eno leto več. V šolo gremo prezgodaj (s šestim letom).

  10. Urnik v devetletki je težko uskladiti (imamo predure, pouk pa se zavleče do 14. ure ali dalj; dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in izbirni predmeti se pokrivajo, zato ne moreš izbrati tega, kar bi imel najraje).

  11. Devetletka je večini všeč (veliko in lažje se naučiš, je zanimiva, smešna in prijazna šola). Nekateri pa nasprotno menimo, da je devetletka zahtevnejša od osemletke.

  12. Čim več učbenikov naj bi bilo v šoli za na eno klop, da jih ne bi bilo treba nositi od doma (lažje torbe). Za nekatere predmete imamo zvezek, delovni zvezek in učbenik.

  13. Delovni zvezki in učbeniki so predragi. Tudi izposojevalnina je previsoka. V delovnih zvezkih bi lahko bilo več prostora za zapiske. Nekateri delovni zvezki ostajajo na pol prazni in neuporabljeni. Všeč pa nam je, da so v nekaterih učbenikih zanimivi in izčrpni podatki (npr. za zgodovino in biologijo). Bolj bi bilo treba gledati na to, da sta delovni zvezek in učbenik od iste založbe (zaradi ujemanja nalog in snovi).

  14. Domače naloge dajejo učitelji pri različnih predmetih neusklajeno, tako da je je kakšen dan tako veliko, da ne moreš vsega narediti. Imamo tudi druge obveznosti, ki nam vzamejo čas.

  15. Nacionalnih preverjanj je preveč (v 6. in 9. r., iz treh predmetov). Zakaj je to potrebno?

  16. Nekateri pisni preizkusi znanja so preobsežni; dajanje navodil traja predolgo; časa za reševanje je premalo.

  17. Všeč nam je, da jasno vemo, kaj bo vplivalo na oceno, da dobimo oceno čim hitreje, da vsaj en teden prej vemo, kaj bomo pisali, da veliko ponavljamo pred ocenjevanjem in da poznamo razpored pisnih preizkusov za celo leto.

  18. Všeč nam je, da so ukinili oceno v točkah od 1 do 10 in smo spet ocenjeni od 1 do 5.

  19. Všeč nam je pravično ocenjevanje.

  20. Nekateri učitelji posvečajo pozornost predvsem uspešnejšim učencem.

  21. Učencem, ki se ne učijo, dajejo učitelji preveč možnosti, da popravljajo oceno.

  22. Imamo več ocen, zato je več možnosti za boljši uspeh. Vendar hkrati prihaja do prevelikega števila ocenjevanj zaradi velika nabora predmetov. Ocenjevanja je preveč (skoraj vsak teden).

  23. Všeč nam je, da se s številčnimi ocenami ocenjujejo vzgojni predmeti, saj imamo v glavnem lepe ocene (4, 5).

  24. Ocenam se pripisuje prevelik pomen.

  25. Ni nam všeč, če učitelj spremeni točkovnik, ko že ocenjuje.

  26. Vedenje ne bi smelo vplivati na oceno.

  27. Preveč je pisnega ocenjevanja in premalo ustnega.

  28. Pri nekaterih predmetih se ne bi smele ocenjevati »prirojene« lastnosti, npr. pri športni, glasbeni in likovni vzgoji.

  29. O določanju končnega uspeha imamo različna mnenja. Eni smo za to, da se uspeh na podoben način določa še naprej, vendar smo za matematični izračun, ki bi bil bolj pošten od zdajšnjega sistema, ki se razlikuje od šole do šole. Drugi so pristaši tega, da se končni uspeh ne določa (ta sprememba se napoveduje že za naslednje šolsko leto).

  30. Nekateri učitelji zahtevajo preveč, kot da bi mislili, da imamo samo njihov predmet.

  31. Določene snovi so prezahtevne za našo starost in predznanje. V 6. r. je nekaj težkih predmetov (npr. zgodovina).

  32. Želimo sodelovati pri načrtovanju šolske prehrane (jedilnikov).

  33. Preveč je hladnih jedi za malico.

  34. Nasilja v šoli je še vedno preveč. O njem bi se morali več pogovarjati.

  35. Hujše disciplinske prekrške bi morali strožje kaznovati.

  36. Premalo je izrečenih vzgojnih ukrepov. Učitelji ne upoštevajo, da je nekomu treba dati vzgojni ukrep, kot smo se dogovorili. To ni pošteno do ostalih učencev.

  37. Denar, ki ga zbere šolska skupnost, naj se porabi, ko je konec tekočega šolskega leta.

  38. Nekateri učenci izkoriščajo status športnika in so oproščeni ocenjevanja.

  39. Pri naravoslovnih predmetih si želimo več praktičnega dela.

  40. Za učence, ki jih zanima tehnika, bi morali imeti več praktičnega pouka. Takih učencev je na šoli veliko.

  41. Radi bi imeli končni izlet kot prijeten zaključek osnovnega šolanja.


PRAVNO MNENJE O USTAVNOSTI POSAMEZNIH DOLOČB ZAKONA O ZASEBNEM
PRILOGA 2 STROKOVNO MNENJE IZVAJALCA GJS OSKRBE S PITNO
PRILOGA II MNENJE RAZŠIRJENEGA STROKOVNEGA KOLEGIJA (RSK) 1 IME


Tags: devetletki zbirnik, v devetletki, devetletki, mnenj, narejen, zbirnik, mnenje