PROFDR PETER ŽUNKO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI

2 ŽIVOTOPIS PROFDRSC TATJANA PEROŠGOLUBIČIĆ PULMOLOG U MIROVINI DIPLOMIRALA
ANESTEZİYOLOJİ VE REANİMASYON ANABİLİM DALI PROFDR NECMIYE HADİMİOĞLU PROFDR
ÖZGEÇMİŞ VE YAYIN LİSTESİ PROFDR YAVUZ GÜRBÜZ KİŞİSEL BİLGİLER

CURRICULUM VITAE ASSOCIATE PROFDRGULGUN ERDOGAN TOSUN WAS BORN IN
MEDICINSKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U RIJECI KOLEGIJ PSIHIJATRIJA VODITELJ PROFDRSC
MEĐUNARODNO PRIVATNO PRAVO PROFDR STANKOVIĆ SANJA ISPITNA PITANJA 1

Pripombe:

Prof.dr. Peter Žunko

Fakulteta za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani

Tržaška 25

1000 Ljubljana



ELEKTROENERGETSKI ELEMENTI

Izpitna vprašanja



  1. Kratek oris razvoja elektrifikacija na Slovenskem.

  2. Kratek oris razvoja elektrifikacije na Gorenjskem.

  3. Kratek oris razvoja elektrifikacije na Štajerskem.

  4. Kratek oris razvoja elektrifikacije na Primorskem.

  5. Kako je potekala izgradnja I. in II. faze 380 kV sistema v bivši Jugoslaviji in kako se je ta sistem imenoval?

  6. Kakšne daljnovodne povezave imamo med sosednimi državami?

  7. Iz katerih razlogov je pomembno povezovanje med različnimi sistemi?

  8. Opišite glavne stikalne postaje in ostale elektroenergetske objekte preko katerih se povezuje 220 in 400kV prenosni sistem.

  9. Kako je potekalo v Sloveniji povezovanje s sosednimi elektroenergetskimi sistemi pred 1974 letom?

  10. Iz katerega razloga je bil zahodnoevropski elektroenergetski sistem ugodnejši v primerjavi z vshodnoevropskim sistemom?

  11. Kdaj in kako se je bivša Jugoslavija priključila na enega od omenjenih sistemov v točki 9?

  12. Kje je sedež združenja za proizvodnjo električne energije in kakšna je kratica tega združenja v katerem se nahaja tudi Slovenija?

  13. Katere podskupine so priključene zahodnoevropskemu elektroenergetskemu sistemu?

  14. Katere kriterije je potrebno izpolnjevati za dosego kvalitetne električne energije?

  15. Katere nazivne napetosti so v javni elektrifikaciji Slovenije perspektivne in katere ne?

  16. Kaj Vam predstavlja pojem »najvišja obratovalna napetost«?

  17. Opišite osnovno razliko med prenosnim in razdelilnim omrežjem.

  18. Opišite osnovno razliko med prenosnim in interkonekcijskim omrežjem.

  19. Kakšne so dopustne napetostne spremembe v omrežju po UCTE?

  20. Kakšna je struktura razdelilnega omrežja v Sloveniji?


  1. Kako je porabniško omrežje povezano z razdelilnim omrežjem?

  2. Kakšni transformatorji povezujejo razdelilno omrežje visoke napetosti z omrežjem nizke napetosti in zakaj?

  3. V kakšnih pogojih obratuje odprta zanka?

  4. Kako mora biti obremenjen napajalni vod v normalnih obratovalnih pogojih in v idealnih razmerah?

  5. Opišite osnovne značilnosti nizkonapetostnega omrežja odprtega tipa.

  6. Kaj je točkasto obremenjeni vod?

  7. Navedite prednosti in pomankljivosti odprtega tipa omrežja.

  8. Kako bi okarakterizirali nizkonapetostna omrežja zaprtega tipa?

  9. Katere kriterije moramo izpolnjevati pri načrtovanju električnih omrežij?

  10. Kakšne ozemljitvene sisteme poznate v razdelilnih omrežjih?

  11. Nakažite transformacijo harmoničnih veličin v kompleksno ravnino.

  12. Na različne načine izrazite vrteči kazalec napetosti ter njegovo trenutno vrednost.

  13. Kako je s komponentnim zapisom izražen fazor impedance in fazor admitance?

  14. Izpeljite enačbo za fazor efektivne napetosti pri čisti induktivni obremenitvi.

  15. Izpeljite enačbo za fazor efektivnega toka pri čisti kapacitivni obremenitvi.

  16. Kaj vam predstavlja jalova induktivna in jalova kapacitivna upornost?

  17. Zapišite izraz za konduktanco in susceptanco.

  18. Kako je izražena trenutna moč v Gaussovi ravnini?

  19. Kako je lahko konstantna moč, ki je neodvisna od časa, zapisana z enačbo? Pri tem pojasnite kako je s smerjo moči.

  20. Kako bi izrazili konstantne kompleksorje moči za trifazni sistem?

  21. Za čisto induktivno breme predstavite v Gaussovi ravnini lego kazalcev moči ter odčitate trenutno vrednost moči.

  22. Katere sisteme komponent poznate in kako jih označujemo?

  23. Kako izpeljete osnovne enačbe v sistemu simetričnih komponent?

  24. Kakšne transformacijske korake poznate pri simetričnih komponentah?

  25. Izberite poljubni primer nesimetrije in ga predstavite grafično in v matričnem zapisu.

  26. Zakaj omenjamo normirane simetrične komponente?

  27. V čemu se razlikujejo diagonalne komponente od simetričnih komponent?


  1. Kaj predstavljajo modificirane naravne komponente?

  2. Kaj da seštevek modificiranih kazalcev?

  3. Kako je definirana transformacijska matrika diagonalnih komponent?

  4. Ali je obratna transformacijska matrika diagonalnih komponent v kompleksnem zapisu in zakaj je ali ni?

  5. Kako so definirani transformacijski koraki pri diagonalnih komponentah?

  6. Prikažite grafično in računsko pretvorbo simetričnega trifaznega sistema in poljubno izbranega nesimetričnega trifaznega sistema v diagonalne komponente.

  7. Kako se transformira naravni sistem v dvoosne komponente – zgolj opisno?

  8. Kako predstavimo rotirajoči prostorski kazalec v statorskem navitju sinhronskega stroja?

  9. Ali lahko opišete zvezo med diagonalnimi komponentami in prostorskim vrtečim kazalcem v startorskem navitju sinhronskega stroja?

  10. Kako izvedete pretvorbo rotirajočega prostorskega kazalca v koordinatni sistem, ki rotira skupaj z rotorjem sinhronskega stroja?

  11. Zapišite transformacijske korake pri dvoosnih komponentah.

  12. Ali so možne transformacije med posameznimi sistemi komponent? Navedite vsaj eno transformacijo.

  13. Opišite konstrukcijo nadzemnih golih vodnikov ter podajte osnovne materiale teh vodnikov.

  14. Katere rezultirajoče mehanske parametre moramo določati pri kombinaranih vrveh?

  15. Kaj vpliva na relativni razstezek golega vodnika, ki je prosto vpet v zraku?

  16. Kateri so osnovni pogoji na osnovi katerih lahko izračunamo rezultirajoče mehanske parametre kombinirane vrvi?

  17. Kateri so minimalni prerezi golih vodnikov glede na uporabljeni material?

  18. Kakšen je odnos med številom žic in številom slojev v kombinirani vrvi?

  19. Kako si tolmačite Hookov zakon pri natezanju vrvi?

  20. Kako je definiran postopek dimenzioniranja nadzemnega golega vodnika?

  21. Ali se dopustne temperaturne razmere pri oblikovanju voda razlikujejo od temperaturnih zahtev pri dimenzioniranju vodnika?



  1. Kako izbiramo dopustni pritisk vetra glede na različne cone vpetja vodnika na drogove?

  2. Kako je definirana normalna dodatna obtežba vodnika ter reducirano dodatno breme?

  3. Kako je definirana prva in druga ravnotežnostna enačba verižnice?

  4. Kaj je parameter verižnice?

  5. Kakšna je razlika med enako in neenako višino obesišč v postopku izračuna povesa?

  6. Zakaj smo vpeljali pojem dodatne razpetine?

  7. Iz katerega razloga je pomembno računati dolžino vodnika verižnice?

  8. Na kaj moramo biti pozorni pri izračunu povesa, če so razpetine med stebri večje?

  9. Od česa je odvisna izjemna ali tangencialna natezna napetost?

  10. Čemu služi fizikalna in geometrijska dolžina verižnice?

  11. Kaj je konstruktivni raztezek in kako ga odpravimo?

  12. Opišite bistvo kritične razpetine in kritične temperature.

  13. Pri kateri temperaturi boste računali poves, če je kritična temperatura večja od 600 C ?

  14. kako in kaj računamo iz položajne enačbe?

  15. Kako računamo varnostne višine, če je napetost omrežja večja od 110kV?

  16. Kako je definiran razmik med vodniki? Kakšno cono ščiti en, oz. dva zaščitna vodnika?

  17. Kako je definiran koeficient »k« pri določanju razmika med vodniki?

  18. Naštejte vsaj tri primere oblike stebrov.

  19. Katere izolatorje uporabljamo za pritrjevanju vodnikov na stebre?

  20. Izrazite empedanco elektroenergetskih elementov v komponentnem zapisu ter nakažite lego fazorjev v Gaussovi ravnini.

  21. V trifaznem sistemu vodne ali daljnovodne tehnike lahko nastopijo različni odnosi med impedancami posameznih faz, oziroma med medsebojnimi impedancami. Za določene izhodiščne robne pogoje predstavite določanje impedančne matrike, ki je izražena s simetričnimi komponentami.

  22. Kako določamo ohmsko upornost nadzemnih in kabelskih vodov?

  23. Kaj si predstavljate pod pojmom snopasti vodnik in kako je izražena ohmska upornost?



  1. Ob zemeljskem stiku ene faze je potrebno ugotoviti homopolarno ohmsko upornost. Kolikšna je?

  2. Zakaj je ohmska upornost zemlje pri konstantni frekvenci enaka pri različnih specifičnih ohmskih upornostih?

  3. Kako je porazdeljena magnetna poljska jakost v in okoli homogenega masivnega vodnika v katerem teče tok?

  4. Kako je definirana enačba za magnetno poljsko jakost v vodniku in izven njega?

  5. Kako je definirana enačba za induktivnost vodnika v katerem teče tok?

  6. Od kod pojem ekvivalentnega polmera vodnika?

  7. Ali so ekvivalentni polmeri različnih vrvi različni in zakaj?

  8. Pri izpeljavi induktivnosti enega vodnika v trifaznem sistemu z enakimi medsebojnimi razdaljami je definiran tudi položaj nevtralnega vodnika. Za kaj je to pomembno?

  9. V bistvu predstavlja induktivnost enega vodnika v trifaznem sistemu kompleksni zapis. Na kaj vpliva postopek simetriranja?

  10. Razložite definicijo padca napetosti enega vodnika v trifaznem sistemu.

  11. Za neenakomerno porazdeljene fazne vodnike v trifaznem sistemu nadzemnega voda zapišite induktivnost enega vodnika za primer klasičnega simetriranja.

  12. Kje in zakaj uporabljamo simetriranje oz. prepletanje PROFDR PETER ŽUNKO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI ?

  13. Načelno opišite sistem prepletanja PROFDR PETER ŽUNKO FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI .

  14. Pri razcepljenih vodnikih načelno nakažite ugotavljanje induktivnosti enega vodnika.

  15. Kaj vpliva na impedanco zanke vodnik zemlja?

  16. Zakaj vključujemo pojem Carsonove razdalje pri sistemu zanke vodnik zemlja?

  17. Kako je definirana Carsonova razdalja?

  18. Razložite način določanja lastne in medsebojne impedance v primeru zanke vodnik zemlja.

  19. Kako je definirana homopolarna impedanca trifaznega nadzemnega voda brez zaščitne vrvi z upoštevano zemljo?

  20. Kako je definirana homopolarna impedanca trifaznega nadzemnega voda z zaščitno vrvjo in upoštevano zemljo?

  21. Kako je definirana tretja Maxwellova enačba?

  22. Kaj je električna indukcija?


  1. Kako je električna jakost izražena s potencialno funkcijo?

  2. Za sistem vodnik – vodnik z enako premo elektrino nasprotnih predznakov brez upoštevanja zemlje, predstavite kapacitivnost med vodnikoma ter zapišite kapacitivnost med enim od vodnikov in potencialom nič.

  3. Kako bi zapisali napetostno enačbo med dvema vodnikoma nad zemljo?

  4. Zakaj vklučujemo pojem potencialni koeficient?

  5. Kako lahko zapišemo iz napetostnih enačb za trifazni sistem enačbe za preme elektrine posameznih faz.

  6. Kako določamo lastno in medsebojno kapacitivnost v trifaznem sistemu?

  7. Načelno predstavite zapis enačb za lastne in medsebojne koeficiente dvosistemskega voda brez zaščitne vrvi.

  8. Načelno predstavite zapis enačb za lastne in medsebojne koeficiente dvosistemskega voda z zaščitno vrvjo.

  9. Navedite osnovne materiale in izvedbe vodnikov visokonapetostnih (VN) kablov.

  10. Razčlenite VN kable glede na njihovo izvedbo.

  11. Kaj je pasasti VN kabel?

  12. Navedite uporabljeno izolacijo VN kablih.

  13. Kakšne zaščitne plašče poznate pri VN kablih?

  14. Pri katerih kablih se uporablja korozijska zaščita.

  15. Kaj je žila VN kabla?

  16. Kaj je armatura VN kabla in kakšno funkcijo lahko opravlja?

  17. Kako je magnetno polje porazdeljeno pri pasastih kablih?

  18. Zakaj služi metalna folija, ki je ovita okoli žile VN kabla in kako se tak kabel imenuje?

  19. Pri kateri izvedba trižilnega kabla dosežemo homogeno magnetno polje?

  20. Opišite osnovno sestavo nizkotlačnih oljnih kablov.

  21. Kater medije za hlajenje v VN kablih poznate?

  22. Naštejte nekaj značilnosti med primerjavo termoplastičnih in konvencionalnih VN kablov.

  23. Kakšne kabelske glave in spojnice razlikujemo in kateri podatki pri naročilu so pomembni?


  1. Od česa je odvisna dopustna tokovna obremenitev VN kabla?

  2. Kako lahko povečamo obremenitev VN kabla z umetnim hlajenjem?

  3. Kakšna je razlika med notranjim in zunanjim hlajenjem VN kabla?

  4. Kakšen je odnos med homopolarno in sofazno reaktanco trifaznih in enofaznih kablov?

  5. Kdaj je sofazna kapacitivnost kabla enaka homopolarni kapacitvnosti?

  6. Kateri parametri oz. veličine vplivajo na temperaturo kabla?



Ljubljana, 6.01.2003


Prof.dr. Peter Žunko, l.r.

Tel.: 1-4768-243, Fax: 1-4768-289, GSM: 041 677074, E-mail: [email protected]

[email protected]




MINISTARSTVO KULTURE KOJE ZASTUPA MINISTRICA PROFDRSC ANDREA ZLATAR VIOLIĆ
PROFDR FARUK ČAKLOVICA ROĐEN 03 05 1953 U ZVORNIKU
PROFDR GABRIEL STATE COLEGIUL NAȚIONAL “IENĂCHIȚĂ VĂCĂRESCU” TÂRGOVIȘTE STUDIUL


Tags: elektrotehniko univerze, žunko, fakulteta, univerze, profdr, ljubljani, peter, elektrotehniko