INICIJATOR POLIO PLUS DVI`EWE PROTIV HENDIKEP DO PREDLAGA^
INICIJATOR POLIO PLUS DVI`EWE PROTIV HENDIKEP DO PREDLAGA^
Polio plus
INICIJATOR:
Polio Plus
- dvi`ewe protiv hendikep
Do
PREDLAGA^:
10.000 gra|ani
PREDLOG
ZA DONESUVAWE NA
ZAKON ZA ZA[TITA NA PRAVATA
I DOSTOINSTVOTO NA LICATA SO HENDIKEP
Skopje, septemvri 2005
USTAVEN OSNOV ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT
Ustaven osnov za donesuvawe na zakonot e sodr`an vo odredbata na ~len 68 stav 1 alinea 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni.
II. PRI^INI ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT
Ustavot na Republika Makedonija vo ~lenot 35 utvrduva deka Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravi~nost, pri{to Republikata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani. Republikata soglasno Ustavot obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivnno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.
I pokraj decidnata ustavna opredelba na dr`avata za gri`a za licata so hendikep, pra{awata za za{tita na nivnite prava i dostoinstvo vo Republika Makedonija se regulirani vo pove}e propisi i na razli~ni nivoa pri {to postoi nekonzistenten sistem na za{tita. Poradi toa, neminovno se nametnuva potrebata od donesuvawe na generalen zakon koj na seopfaten na~in }e ja regulira ovaa oblast, pri {to }e se vostanovi celosen i zaokru`en praven sistem za za{tita na pravata na licata so hendikep.
Ovoj zakon }e pridonese za izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi koi }e ja generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Republikata vo ovaa oblast, {to }e ovozmo`i kreirawe na jasni, cvrsti i postojani standardi koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, a }e se obezbedi i primarna (centralna) uloga na Republikata vo primenata na principite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.
III. OSNOVNI NA^ELA VRZ KOI SE ZASNOVA ZAKONOT
Osnovni na~ela na ovoj zakon se:
- zakonitost;
- ednakvost;
- ramnopravnost;
- efikasno ostvaruvawe na za{tita na pravata na gra|anite;
- ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva;
- individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
- po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako del od ~ove~kata raznovrsnost i humanost;
- ne-diskriminacija po osnov na hendikep;
- primena na konkretni merki (pozitivna diskriminacija) se dodeka postoi potreba i preduslov za istite;
- ednakvost na mo`nostite; i
- celosno vklu~uvawe (inkluzija) na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani i u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto `iveewe.
IV. SODR@INA NA ZAKONOT
Sodr`inata na zakonot gi opfa}a osnovnite odnosi {to se ureduvaat so zakonot i na~inot na koj se predlaga nivnoto ureduvawe. Sodr`inata e dadena vo vid na Predlog za donesuvawe na zakon.
ZAKON
ZA ZA[TITA NA PRAVATA I DOSTOINSTVOTO
NA LICATA SO HENDIKEP
I. OP[TI NA^ELA
^len 1
(ulogata na dr`avata)
Republikata e nositel i e primarno odgovorna za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i nivno vklu~uvawe vo site sferi na op{testvenoto `iveewe.
Republikata garantira vospostavuvawe na sistemski re{enija i implementacija na aktivnostite predvideni so ovoj zakon.
Nitu eden oblik na kr{ewe na pravata na licata so hendikep predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ne ja izzema odgovornosta na Republikata.
^len 2
(sodr`ina na zakonot)
So ovoj zakon se regulira za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, principite pri za{tita, zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep, konkretnite akcii na dr`avata (pozitivnata diskriminacija), sistemot koj gi opfa}a mehanizmite za regulacija, za{tita i obezbeduvawe na ovaa oblast i kaznenite merki protiv prekr{itelite na ovoj zakon.
^len 3
(predmet na za{tita)
Predmet na za{tita na ovoj zakon se pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija.
Pod terminot hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira naru{ena relacija (komunikacija) pome|u liceto so onevozmo`enost i op{testvoto.
Pod terminot lice so hendikep vo smisol na ovoj zakon se ozna~uva individua koja {to poradi zna~itelno i dolgoro~no naru{uvawe na telesnite, mentalnite i senzornite funkcii e onevozmo`ena ili vo zna~itelna mera ote`nata vo ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii.
^len 4
(celi na zakonot)
Celta na ovoj zakon e:
- vostanovuvawe na celosen i zaokru`en praven sistem na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija;
- izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi koi }e ja generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Republikata vo ostvaruvawe na opredelbite na ovoj zakon;
- kreirawe i ovozmo`uvawe na jasni, cvrsti i postojani standardi koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i
- obezbeduvawe na primarna uloga na Republikata vo primenata na principite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.
^len 5
(fundamentalni principi)
Fundamentalni principi na ovoj zakon se:
- ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva;
- individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
- po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako del od ~ove~kata raznovrsnost i humanost;
- ne-diskriminacija po osnov na hendikep;
- primena na konkretni merki (pozitivna diskriminacija) s# dodeka postoi potreba i preduslov za istite;
- ednakvost na mo`nostite; i
- celosno vklu~uvawe na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani i u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto `iveewe.
^len 6
(zabrana na interdiskriminacija)
Trgnuvaj}i od raznolikosta na vidovite na hendikep Republikata stava akcent i gi naso~uva svoite akcii kon posledicata (onevozmo`enosta), a ne kon pri~inata za nastanuvawe na hendikepot.
Pri~inata za nastanuvawe na hendikepot e osnov za dizajnirawe na preventivnata uloga na Republikata.
^len 7
(zgolemuvawe na javna svest)
Republikata e odgovorna za prezemaweto na efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot pridones preku:
- podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep;
- borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so hendikep i
- promocija na pozitiven trend za licata so hendikep.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stav 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, edna{ godi{no pred zapo~nuvawe na fiskalnata godina donesuva Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo.
^len 8
(sorabotka so organizaciite na lica so hendikep)
Razvojot i kreiraweto na politikite i strategiite za implementacija na ovoj zakon, Republikata }e go ostvaruva vo tesna sorabotka so organizaciite na licata so hendikep.
Republikata kreira soodvetna politika za licata so hendikep na nacionalno nivo i gi stimulira i poddr`uva aktivnostite za nejzina implementacija na lokalno nivo.
Republikata obezbeduva participacija na organizaciite na licata so hendikep vo telata i organite vostanoveni i proizlezeni od ovoj zakon.
II. PRAVA I SLOBODI NA LICATA SO HENDIKEP
^len 9
(ednakva za{tita pred zakonot)
Site ~ove~ki su{testva se ednakvi pred zakonot i imaat pravo, bez bilo kakov vid na diskriminacija po osnov na hendikep, na ednakva za{tita pred zakonot.
Republikata zabranuva sekakov oblik na diskriminacija po osnov na hendikep i garantira ednakva i efektivna za{tita vo ostvaruvawe na pravata i dostoinstvoto.
^len 10
(diskriminacija po osnov na hendikep)
Pod diskriminacija po osnov na hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira sekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawe po osnov na hendikep {to ima za cel ili rezultira so onemozmo`uvawe ili ote`nuvawe na priznavaweto i u`ivaweto, pod ednakvi uslovi, na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot.
^len 11
(delovna sposobnost)
Site lica so hendikep imaat celosna delovna sposobnost, dokolku istata ne e ograni~ena ili odzemena vo postapka opredelena so zakon.
Sekoe odzemawe na delovnata sposobnost na lice so hendikep, sprotivno od stav 1 na ovoj ~len se smeta za diskriminacija spored ovoj zakon.
Stepenot na asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep e proporcionalna na potrebata za ovoj tip na pomo{ i ne smee da gi naru{uva pravata i dostoinstvoto na liceto so hendikep.
Asistencijata, od stav 3 na ovoj zakon, se opredeluva individualno so poseben akt od nadle`en organ.
^len 12
(sloboda na li~nost)
Sekoe lice ima pravo na sloboda i integritet na li~nosta i taa ne mo`e da mu bide ograni~ena po osnov na hendikep.
Nikoj ne mo`e da bide protivpravno li{en od sloboda po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
Nikoj ne mo`e da bide prisilno hospitaliziran ili smesten vo posebna ustanova bez svoja jasno izrazena volja, po osnov na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
^len 13
(za{tita od maltretirawe)
Niedno lice so hendikep ne mo`e da bide podlo`eno na ma~ewe ili nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe po osnov na hendikep.
Merkite na surovo postapuvawe, kaznuvawe i primena na surovi vospitni merki kon licata so hendikep }e se smetaat za prekr{uvawe na odredbite od prethodniot stav.
Posebno se zabranuva licata so hendikep da bidat podlo`eni na medicinski ili nau~en eksperiment bez nivna slobodno izjavena soglasnost.
^len 14
(`ivot vo semejstvo)
Sekoe lice so hendikep ima pravo da `ivee so sopstvenoto semejstvo.
Pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo ne mo`at da bidat ograni~eni po osnov na hendikep, bez prethodno sprovedena postapka utvrdena so zakon.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len e napraveno po osnov na hendikep, a bez prethodno sprovedena zakonska postapka }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija.
^len 15
(op{testveno izrazuvawe)
Sekoe lice so hendikep ima pravo na kulturno, sportsko, religiozno i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len e napraveno po osnov na hendikep }e se smeta za diskriminacija vo smisol na ovoj zakon.
^len 16
(nesovesno lekuvawe)
Medicinskiot tretman koj }e predizvika drasti~no vlo{uvawe na psihofizi~kata sostojbata i stepenot na hendikep na liceto so hendikep poradi nesovesno, nenavremeno i nemarno postapuvawe }e se smeta za prekr{uvawe na ovoj zakon.
^len 17
({ikanirawe)
Se zabranuva sekoj oblik na {ikanirawe.
Pod {ikanirawe vo smisol na ovoj zakon se podrazbira sekoja povreda na dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i degradira~ka okolina i atmosfera.
^len 18
(voznemiruvawe)
Se zabranuva sekoj oblik na voznemiruvawe.
Pod voznemiruvawe vo smisol na ovoj zakon se podrazbira sekoja nedostapnost na javnite servisi, gradewe i odr`uvawe na arhitektonsko opkru`uvawe so koe se ote`nuva pristapnosta na licata so hendikep, nedostatok, nepo~ituvawe i protivewe na razumna adaptacija za licata so hendikep.
^len 19
(tolerancija)
Sekoe fizi~ko i pravno lice potrebno e da ima opredelen stepen na tolerancija (da trpi) sprema licata so hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi.
Pravnite lica- obezbeduva~i na servisi (uslugi) potrebno e da donesat interni propisi za dostapnost na uslugite kon licata so hendikep od stav 1 na ovoj ~len i istite da bidat vidno obznaneti.
^len 20
(pove}ekratna diskriminacija)
Diskriminatornoto dejstvie storeno vrz `ena i dete so hendikep, kako i lice so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep }e se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija.
Republikata prevzema prioritetni merki i aktivnosti za eliminirawe na site vidovi na diskriminacija po osnov na hendikep so poseben osvrt na `enite i decata so hendikep, kako i licata so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep.
^len 21
(kvalifikatoren osnov)
Sekoe prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon koe istovremeno prestavuva i krivi~no delo predvideno so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija se kvalificira kako pote{ko, dokolku e storeno ili predizvikano po osnov na hendikep.
^len 22
(obvrska da deluva i da trpi)
Republikata ima obvrska da prevzema zakonodavni, administrativni, sudski, edukativni i drugi merki za obezbeduvawe na za{titata od diskriminacija po osnov na hendikep.
Sekoe fizi~ko i pravno lice ima obvrska da deluva ili da trpi vo soglasnost so odredbite predvideni so ovoj zakon.
III. OBLASTI NA ZA[TITA
1. Zdravstvena za{tita i rehabilitacija
^len 23
Republikata e primarno odgovorna za prezemawe preventivni merki za spre~uvawe na pri~inite koi go predizvikuvaat hendikepot, kako i za obezbeduvawe na pravoto na efektivna medicinska za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep.
Osnovnite zdravstveni uslugi za licata so hendikep se besplatni.
Zdravstvenite uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi i se utvrduvaat za sekoj slu~aj poedine~no, od strana na nadle`en organ.
^len 24
Vladata, preku Ministerstvo za zdravstvo i Ministerstvo za obrazovanie prezema i sproveduva edukativni programi so cel prevenirawe na hendikepot.
Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika prezema konkretni ~ekori za obezbeduvawe i obznanuvawe na Higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki vo site javni ustanovi i mesta, a posebno na onie kaj {to ima pogolema koncentracija na lu|e.
Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo prezema konkretni ~ekori za otkrivawe, analiza i navremeno dijagnosticirawe i informirawe za rizi~nite faktori pred bremenost, genetskite zaboluvawa, kako i drugi oblici na spre~uvawe na hendikepot.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo, a po prethodno mislewe na Ministerstvoto za obrazovanie i Ministerstvo za trud i socijalna politika edna{ godi{no pred zapo~nuvawe na fiskalnata godina donesuva Programa za zdravstveno vospituvawe, higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot.
^len 25
So cel za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata, Ministerstvoto za zdravstvo formira mre`a od Centri za rano sledewe na rizi~nite faktori koi mo`at da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep.
Sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep ja sledi poseben Centar na nacionalno nivo.
^len 26
Republikata e primarno odgovorna za razvivawe na nacionalni programi za rehabilitacija i e dol`na da ja obezbedi istata, za site lica so hendikep srazmerno so nivnite potrebi.
Licata so traen hendikep imaat pravo na besplatna medicinska rehabilitacija.
Medicinskata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon opfa}a odredeni hirur{ki inervencii i terapija so medikamenti, fizikalna terapija, govorna i vizuelna terapija, kineziterapija, ergoterapija, psihoterapija i odreduvawe i dizajnirawe na pomo{ni sredstva i pomagala soodvetni na hendikepot.
Za pottiknuvawe i podr{ka na nezavisnoto `iveewe na licata so hendikep Republikata obezbeduva patrona`en servis za kontinuirana medicinska nega i rehabilitacija.
^len 27
Republikata, so cel olesnuvawe na licata so hendikep pri ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii, obezbeduva koristewe na soodvetni tehni~ki pomagala, permanentno sledej}i gi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa.
Dokolku pomagalata od stav 1 ne se proizveduvaat vo zemjata Fondot za zdravstvo, po prethodno regulirana postapka za sekoj slu~aj poedine~no, gi pokriva tro{ocite za nabavka na istite, vklu~uvaj}i go i prestojot na licata vo stranstvo, dokolku toa go bara tehni~ko-tehnolo{kiot proces.
Liceto so hendikep, so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii pri patuvawe, izvr{uvawe na delovna zada~a, profesionalna dejnost kako i pri medicinsko-tehni~ka intervencija, ima pravo na platena pridru`ba koja se pokriva od sredstvata predvideni za soodvetnata aktivnost.
^len 28
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep obezbeduvaat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii.
2. Obrazovanie
^len 29
Republikata obezbeduva podednakvo pravo i mo`nost za sevkupno obrazovanie na licata so hendikep kako, sostaven del od redovniot obrazoven sistem.
Vo situacija kade {to redovniot obrazoven sistem ne gi zadovoluva soodvetno vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep se formiraat posebni obrazovni edinici, kako del od istiot.
Liceto so hendikep ima pravo na sloboden izbor me|u redovnite i posebnite obrazovni edinici po prethoden naod i mislewe od nadle`en organ.
^len 30
Vo posebnite obrazovni edinici i specijalizirani ustanovi za zgri`uvawe na lica so hendikep pokraj vospitnata komponenta zadol`itelno se sproveduva obrazovna programa prilagodena so nastavni metodi i materijali za u~ewe i proverka na znaeweto.
^len 31
Specijalnite u~ili{ta za lica so senzoren hendikep prerasnuvaat vo ustanovi za obrazovna i socijalna rehabilitacija so cel uspe{no vklu~uvawe na u~enicite vo redovniot obrazoven sistem.
^len 32
Vo redovniot obrazoven sistem se obezbeduva kontinuirana obuka na nastavniot kadar, pomagala i oprema, i organizirawe na uslugi i slu`bi vo soglasnost so individualnite vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep.
^len 33
Republikata prevzema merki za kontinuirano i sistemati~no postepeno integrirawe na licata so hendikep vo zaedni~ki nastaven proces.
Pristapot do redovnite sodr`ini od nastavnite programi za u~enicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi se obezbeduva preku izrabotka na individualni obrazovni planovi.
^len 34
Vladata donesuva pobliski propisi za:
- unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii;
- transport i smestuvawe na u~enicite so hendikep;
- obezbeduva stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep;
- dostapnost na obrazovnite programi; i
- koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na hendikep.
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka gi unapreduva postoe~kite nastavni programi so cel podignuvawe na svesta za pra{aweto na hendikepot.
^len 35
Roditelite i organizaciite na licata so hendikep se vklu~eni vo kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite programi, nastavno-nau~nite soveti i servisite za redovna poddr{ka na licata so hendikep vo obrazovniot proces.
3. Vrabotuvawe
^len 36
Republikata prezema konkretni merki i aktivnosti za da ovozmo`i profesionalno integrirawe na site lica so hendikep, bez razlika na pri~inite, prirodata i stepenot na nivnata onevozmo`enost.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za vrabotuvawe, razrabotuvaat i realizairaat nacionalni programi i merki za zgolemuvawe na vrabotenosta koi }e obezbedat ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep na otvoreniot pazar na trudot.
^len 37
Na lice so hendikep na sekoi 12 meseci aktiven raboten sta` mu se presmetuvaat dopolnitelni ~etiri (4) meseci sta` na osiguruvawe.
Liceto so hendikep mo`e da se stekne so pravo na starosna penzija 5 godini pred utvrdeniot rok za negovata vozrast i pol.
^len 38
Republikata donesuva Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep i Akcionen plan za implementacija na zakonot.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava se dol`ni vo lokalnite programi za razvoj da predvidat merki za stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep.
Pri donesuvaweto na aktite od ovoj ~len poseben akcent se stava za promocija na trudot na licata so hendikep so osoben napor za satisfakcija na trudot na onie koi nikoga{ nema da bidat sposobni da rabotat efektivno-ekonomski opravdana rabota.
^len 39
Zakonot za vrabotuvawe na licata so hendikep predviduva posebni uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe na lica so hendikep preku:
- obezbeduvawe na kvoti od 2-3% za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor preku vospostavuvawe na sistem na rezervirani pozicii pri sistematizacija na rabotnite mesta;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na koe }e rabotat licata so hendikep;
- dano~ni osloboduvawa i drugi ekonomski pogodnosti, a so cel da se afirmira socijalnata odgovornost i da se motiviraat golemite kompanii da vrabotuvaat lica so hendikep;
- formirawe i stimulirawe na rabotata na za{titnite trgovski dru{tva, kako preoden mehanizam za celosno integrirawe na licata so hendikep vo trudoviot proces;
- ohrabruvawe i stimulirawe na licata so hendikep za samostojno vr{ewe dejnost i rakovodewe na za{titnite dru{tva.
^len 40
Za{titno dru{tvo mo`e da bide sekoe trgovsko dru{tvo dokolku vrabotuva najmalku pet (5) lica, od koi najmalku 40% se lica so hendikep vo smisla na ovoj Zakon.
Za{titnite dru{tva koristat posebni pogodnosti pri raspredelbata na finansiskite sredstva od Posebniot fond pri:
- vrabotuvawe na lice so hendikep;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto na koe }e raboti liceto so hendikep;
- osloboduvawe od danoci;
- obezbeduvawe na sredstva za pridonesi;
- finansiska poddr{ka pri investicii vo raboteweto, dokolku pritoa se obezbeduvaat novi rabotni mesta za licata so hendikep.
^len 41
Agencijata za vrabotuvawe:
- vodi evidencija za vrabotenite i nevraboteni lica so hendikep i dava preporaki za otvorawe i upatuvawe na soodvetni rabotni mesta;
- prezema merki i implementira programi za obuka i trening so cel profesionalno usovr{uvawe na licata so hendikep;
- vr{i monitoring i kontrola za celishodnosta na potro{enite sredstva od Fondot.
^len 42
Agencijata za vrabotuvawe go upatuva liceto so hendikep na rabotno osposobuvawe vo slu~aj na :
- barawe na nevraboteno lice so hendikep, so cel kontinuirano nadgraduvawe na rabotnite sposobnosti i ve{tini;
- barawe na rabotodavecot so cel vrabotuvawe na liceto so hendikep dokolku nema obrazovanie za soodvetnoto zanimawe ili dejnost {to }e ja obavuva;
- barawe na rabotodavecot so cel za prerasporeduvawe na novo rabotno mesto na liceto so hendikep dokolku nema soodvetni kvalifikacii za istoto.
Finansiskite sredstva potrebni za rabotno osposobuvawe na licata so hendikep se obezbeduvaat od Posebniot fond za vrabotuvawe na licata so hendikep.
^len 43
Republikata vostanovuva Poseben fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep.
15% od vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za vrabotuvawe se izdvojuvaat na potsmetka na Agencijata za vrabotuvawe, do 30 vo mesecot, za prethodniot mesec.
So Posebniot fond upravuva upraven odbor sostaven od po trojca pretstavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto koordinativno telo, SOLH i Zaednicata na za{titni dru{tva.
Rakovoden organ na Posebniot fond e direktorot koj go imenuva Vladata na Republika Makedonija.
^len 44
Sredstvata na posebniot fond se raspredeluvaat za:
- izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond, vo tekot na edna kalendarska godina se izdvojuvaat najmnogu do 1% od vkupnite sredstva so koi raspolaga Posebniot fond;
- rabotno osposobuvawe i usovr{uvawe na licata so hendikep;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na koi }e rabotat licata so hendikep;
- posebni pogodnosti za za{titnite dru{tva; i
- posebni pogodnosti za licata so hendikep koi samostojno vr{at dejnost ili rakovodat so za{titni dru{tva.
^len 45
Dr`avata, rabotni~kite organizacii i rabotodavcite treba da vospostavat sorabotka so pretstavnici na licata so hendikep.
SOLH formira Komisija za rabotni odnosi koja {to ima konsultativen status pri razgleduvawe na pra{awata od rabotnite odnosi za licata so hendikep.
4. Socijalna za{tita
^len 46
Republikata garantira ednakvi mo`nosti za licata so hendikep i prevzema merki so cel obezbeduvawe na `ivotna egzistencija, razvivawe na li~nata samostojnost, ekonomska nezavisnost i op{testvena integracija preku obezbeduvawe na:
- minimum finansiski sredstva za dostoinstven `ivot;
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep i individualnata samostojnost na licata so hendikep; i
- uslugi i slu`bi za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot.
Vo slu~aj na nemo`nost za ostvaruvawe na odredbite od stav 1 na ovoj ~len, Republikata intervenira so zgri`uvawe i nega na licata so hendikep vo ustanova za socijalna za{tita.
^len 47
Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika za licata so hendikep obezbeduva:
- socijalna pari~na pomo{;
- postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep;
- pomo{ i nega od drugo lice; i
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep.
^len 48
Licata so hendikep dobivaat socijalna pari~na pomo{ spored uslovi predvideni so zakon i istata ne gi isklu~uva drugite vidovi na finansiska pomo{.
^len 49
Pravoto na postojana pari~na pomo{ imaat licata so hendikep vo iznos od 1/3 do 2/3 od prose~nata mese~na neto plata vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikep.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ima za cel da gi pokrie dodatnite tro{oci po osnov na hendikep, ne se smeta za prihod i pri negovoto opredeluvawe ne se zema predvid socijalnata sostojba na semejstvoto.
^len 50
Za licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep vo zavisnost od individualnata potreba Ministerstvoto za trud i socijalna politika obezbeduva pomo{ i nega od drugo lice.
Nadomestokot za vr{ewe na pomo{ i nega na lice so hendikep se opredeluva od nadle`en organ vo iznos od 1/3 do 2/3 od prose~nata mese~na neto plata vo zavisnost od vidot na uslugata i obemot na rabotata {to se vr{i.
Vo slu~aj na potreba, a po prethodno pribaveno mislewe od Ministerstvoto za trud i socijalna politika nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se zgolemuva spored potrebite na liceto so hendikep.
^len 51
Republikata obezbeduva sistem za poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep so cel zadr`uvawe na liceto vo prirodnoto semejstvoto.
Na semejstvata na licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep im se obezbeduva povisok stepen na poddr{ka pri {to vremetraeweto na gri`ata na eden od roditelite se zasmetuva kako penziski sta`.
^len 52
Licata so hendikep imaat pravo na socijalna rehabilitacija.
Socijalnata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon predviduva sozdavawe na ve{tini za vodewe na samostoen `ivot preku rehabilitacija na liceto so o{teten vid, sluh i govor, dvi`e~ka rehabilitacija, psiholo{ka i psihijatriska pomo{, informirawe i ovozmo`uvawe na socijalni uslugi, kako i drugi aktivnosti so cel celosna integracija vo op{testvoto na liceto so hendikep i negovoto semejstvo.
Republikata formira mre`a posebni regionalni timovi za socijalna rehabilitacija sostaveni od eksperti od soodvetnata oblast, pravnik, lica so hendikep i ~lenovi na nivnite semejstva.
^len 53
Republikata, so cel pottiknuvawe na samostojnoto `iveewe i vklu~uvaweto na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe, vospostavuva mre`a od servisi za li~na asistencija.
Potrebata, vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na asistencijata od stav 1 na ovoj ~len, se ocenuva vo sekoj slu~aj poedine~no od strana na nadle`en organ, so poseben akt i prethodno utvrdena postapka.
^len 54
Za poddr{ka na nezavisnoto `iveewe, razvivawe na naviki i ve{tini, ovozmo`uvawe na nepre~en deloven i op{testven anga`man na ~lenovite na semejstvoto, Republikata organizira mre`a od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Dnevni centri).
Pokraj centrite od stav 1 od ovoj ~len, Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, iniciraat i poddr`uvaat formirawe na ostanati alternativni centri za poddr{ka, kako {to se: resurni centri, SOS telefoni, edukativni centri, centri za pravna pomo{, sovetodavni servisi za psiho-socijalna integracija na licata so hendikep, akcii za podignuvawe na javnata svest i drugi aktivnosti, soodvetno na potrebite.
Republikata, preku Fondot predviden so ovoj zakon, kako i lokalnata samouprava so svoi sredstva gi poddr`uvaat inicijativite i aktivnostite na semejstvata na licata so hendikep, nevladinite organizacii i neformalnite grupi za sproveduvawe na alternativni servisi za poddr{ka na licata so hendikep i nivnite semejstva.
^len 55
Za licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep, a koi poradi razli~ni pri~ini ne mo`at da `iveat vo semejstvo, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obezbeduva uslovi za nivno prifa}awe vo specijalni ustanovi koi funkcioniraat na princip na semejno `iveewe.
Licata od stav 1 na ovoj ~len se prifa}aat vo specijalnite ustanovi najblisku do mestoto na nivnoto `iveewe.
5. Dostapnost
^len 56
So cel vklu~uvawe i obezbeduvawe na u~estvoto na licata so hendikep vo zaednicata Republikata so posebni propisi gi ureduva soodvetnite oblasti po~ituvaj}i gi principite na nepre~eno dvi`ewe, pristap do informacii i informati~ki tehnologii, nezavisno `iveewe i univerzalen dizajn.
^len 57
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe se odgovorni vo procesot na prostorno i urbanisti~ko planirawe, gradba i adaptacija da donesuvaat propisi i sproveduvaat merki koi }e obezbedat nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep.
Ministerstvoto za transport i vrski donesuva programa za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri.
Edinicite na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na detalnite urbanisti~ki planovi i izdavawe na odobrenie za gradba se dol`ni da gi po~ituvaat odredbite od stav 1 i 2 od ovoj ~len.
^len 58
Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata samouprava donesuvaat propisi i sproveduvaat merki so cel za:
- obezbeduvawe na dostapnost na javniot transport;
- obezbeduvawe na dostapnost so vgraduvawe na tehni~ki napravi vo transportnite stanici i prevoznite sredstva;
- obezbeduvawe na posebni uslovi za dvi`ewe, zastanuvawe, parkirawe i prestoj na vozila upravuvani ili {to prevezuvaat lica so hendikep i
- obezbeduvawe na signalizacija, taktilni pateki i nepre~en pristap na licata so ku~e-vodi~ vo javniot transport.
Republikta so poseben propis gi ureduva beneficiite vo javniot soobra}aj za licata so hendikep i nivnata pridru`ba.
Republikata so poseben propis gi ureduva beneficiite pri uvoz, adaptacija, odr`uvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila neophodni za mobilnos na licata so hendikep.
^len 59
Republikata donesuva propisi za obezbeduvawe na dostapnost na informacii, olesnuvawe pri komunikacijata so javnite servisi, koristewe na soodvetni tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na informativniot sistem za potrebite na licata so hendikep.
Makedonskata radio-televizija i Makedonskata informativna agencija obezbeduvaat mediumsko pokrivawe na nastani, promovirawe na pozitiven trend i emituvawe na namenski sodr`ini i poraki za licata so hendikep.
Pi{anite i elektronskite mediumi vo svoite programi vklu~uvaat sodr`ini nameneti za licata so hendikep i predviduvaat dostapnost na ostanatite sodr`ini.
Prezentaciite i Internet stranicite na javnite institucii se izrabotuvaat i vo verzija dostapna za licata so vizuelen hendikep.
Agencijata za informacii i Sovetot za radiodifuzija ja sledi i unapreduva implementacijata na stavot 3 i 4 od ovoj ~len.
6. Politi~ka participacija
^len 60
Republikata prezema merki i aktivnosti za garantirawe na ednakvite mo`nosti za aktivna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot proces.
Dr`avnata izborna komisija informira, inicira i sproveduva merki za ostvaruvawe na celosna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot proces.
^len 61
Republikata e odgovorna za obezbeduvawe na celosna razbirlivost i dostapnost na izbira~kite proceduri i glasa~ki mesta za licata so hendikep.
Vo slu~aj na onevozmo`enost pri realizirawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len Republikata obezbeduva glasawe vo doma{ni uslovi, bolnici i institucii i asistencija pri glasawe.
^len 62
Politi~kite partii, i drugite podnositeli na kandidatski listi pri podnesuvaweto na kandidatskite listi zadol`itelno predviduvaat zastapenost od 5% na lica so hendikep vo smisla na ovoj zakon, pri {to podnositelot na listata mora da vodi smetka za nivna ramnomerna zastapenost.
7. Domuvawe
^len 63
Republikata pri planirawe, proektirawe, izgradba i dodeluvawe na socijalnite stanovi po~ituvaj}i go principot na li~na samostojnost i nezavisno `iveewe, vostanovuva prioriteti za re{avawe na stanbenoto pra{awe na licata so hendikep.
^len 64
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za prilagoduvawe na `iveali{tata na licata so steknat hendikep soglasno so konkretnata situacija i potrebi za `iveewe.
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za privremeno stanuvawe i pokrivawe celosno ili na del od stanbenite tro{oci na licata so hendikep.
8. Kulturno-zabaven `ivot i sport
^len 65
Republikata, edinicite na lokalnata samouprava, asocijaciite i zaednicite donesuvaat programi i konkretni merki za ovozmo`uvawe na ednakvi mo`nosti za zadovoluvawe na kulturnite, sportskite i religioznite potrebi na licata so hendikep i priznavawe na nivnite tvore~ki napori i potencijali.
^len 66
Ministerstvoto za kultura vo svoite godi{ni programi vnesuva sodr`ini so cel pottiknuvawe, promocija i afirmirawe na kreativnite, artisti~ki i intelektualni potencijali na licata so hendikep.
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii donesuvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od strana na licata so hendikep.
^len 67
Agencijata za mladi i sport donesuva godi{na programa za celosno integrirawe na licata so hendikep vo sportskite aktivnosti predvideni so istata.
Agencijata za mladi i sport vo sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava, sportskite federacii i sportskite klubovi sozdava uslovi za integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe i otstapuvawe na sportski objekti, tereni i rekviziti i informirawe i promovirawe na nastanite i postignatite rezultati.
Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii donesuvaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep.
IV. MEHANIZMI ZA REGULACIJA
1. Statisti~ki podatoci
^len 68
Republikata e nositel i ja ima krajnata odgovornost, vo redovni intervali, da pribira specifi~ni statisti~ki i drugi informacii koi se odnesuvaat na `ivotot na licata so hendikep.
Pribiraweto se sproveduva vo organizirana i zakonska forma zaedno so popisot na naselenie i doma}instva.
^len 69
Republikata ja ima krajnata odgovornost za sostavuvawe, obnovuvawe i koristewe na bazite na podatoci za licata so hendikep.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se prenese vrz drugo pravno lice so poseben akti i vo prethodno utvrdena postapka.
Vo procesot na dizajnirawe na bazite na podatoci treba da se za~uva tajnosta na podatocite i li~niot integritet na liceto so hendikep.
Bazite na podatoci treba da bidat vo statisti~ki format i da opfa}aat informacii za vozrasta, polot, vidot na hendikep, obrazovanieto i socijalniot status.
^len 70
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava imaat obvrska da kreiraat i sproveduvaat istra`uva~ki programi za socijalno-ekonomski pra{awa i pra{awa za u~estvo na licata so hendikep koi vlijaat na nivniot i `ivotot na nivnite semejstva.
2. Komisiii za utvrduvawe hendikep
^len 71
Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enosta i ote`natosta vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii za sekoe lice poedine~no ja vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel.
So poseben propis na Ministerstvoto za zdravstvo se formiraat pet (5) regionalni prvostepeni Komisii za utvrduvawe na hendikep i nacionalna Komisija za utvrduvawe na hendikep koja vr{i nadzor i re{ava vo vtor stepen.
^len 72
Postapkata za utvrduvawe na hendikep mo`e da ja povede liceto koe smeta deka ima hendikep, negov staratel ili nadle`en organ.
Postapkata za utvrduvawe na hendikep e besplatna za inicijatorot.
Komisijata za utvrduvawe na hendikep raboti spored nacionalite i me|unarodnite standardi i Me|unarodnata klasifikacija na funkcii, hendikep i zdravje.
^len 73
Utvrdeniot hendikep mo`e da bide privremen ili traen.
Liceto so utvrden hendikep dobiva identifikaciona karta koja mu ovozmo`uva ostvaruvawe na pravata po osnov na hendikep.
^len 74
Komisijata za utvrduvawe na hendikep vodi evidencija za site lica so utvrden hendikep.
Podatocite od stav 1 na ovoj ~len se doverlivi i mo`at da se koristat samo vo slu~ai predvideni so zakon.
3. Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep
^len 75
Zaradi potrebata od koordinacija na ministerstvata i drugite dr`avni organi i tela pri implementiraweto na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego, Vladata formira Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Vladino koordinativno telo).
Vladinoto koordinativno telo se sostanuva po potreba, a minimum edna{ mese~no.
^len 76
Dol`nost na Vladinoto koordinativno telo e da gi koordinira aktivnostite na ministerstvata i na drugite organi i institucii za :
- pra{awata od va`nost za eliminirawe na diskriminacijata protiv licata so hendikep;
- merkite koi{to }e pridonesat za eliminirawe na takvata diskriminacija;
- merki za sozdavawe i promocija na ednakvite mo`nosti i celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe; i
- drugi pra{awa povrzani so implementacijata na odredbite od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego.
^len 77
Vladinoto koordinativno telo se sostoi od 9 ~lena.
Vo Kordinativoto telo po funkcija ~lenuvaat:
- ministerot za trud i socijalna politika
- ministerot za zdravstvo;
- ministerot za transport i vrski;
- ministerot za obrazovanie i nauka;
- ministerot za kultura; i
- ministerot `ivotna sredina i prostorno planirawe.
Vo Vladinoto koordinativno telo po funkcija ~lenuvaat i pretsedatelot na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, direktorot na Fondot za pravata na licata so hendikep i pretsedatelot na Sobranieto na organizacii na lica so hendikep.
Pretsedatelot na Vladinoto koordinativno telo go imenuva Vladata na Republika Makedonija od redot na ministrite.
^len 78
Vladinoto koordinativno telo za svojata rabota na Vladata edna{ godi{no dostavuva izve{taj.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i Sovetot na organizacii na lica so hendikep.
4. Sobranie na organizacii na lica so hendikep (SOLH)
^len 79
Licata so hendikep imaat pravo na zdru`uvawe za ostvaruvawe na zaedni~kite celi i interesi soglasno va`e~kite pravni propisi na Republika Makedonija.
Za potrebite od koordinacija na nevladinite organizacii i obezbeduvawe na u~estvo na licata so hendikep vo kreiraweto na politikite i strategiite za implementacija na ovoj zakon i aktite {to }e proizlezat od nego, organizaciite na licata so hendikep formiraat Sobranie na organizacii na lica so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: SOLH).
^len 80
Za potrebite na ovoj zakon terminot organizacija na lica so hendikep ozna~uva sekoja organizacija, registrirana spored Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii, vo koja najmalku 51% od ~lenovite se lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami i rakovodnata funkcija im pripa|a na lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami.
^len 81
Pravo da ~lenuvaat vo SOLH imaat site organizacii na lica so hendikep po svoja slobodna volja i ocenka.
Strukturno organizaciite na licata so hendikep vo SOLH se organizirani spored vidot-genezata na hendikepot od edna strana, i spored afiniteti, pri~ini, na~ini na rabota i zaedni~ki interes na licata so hendikep (pove}estrukturni grupi) od druga strana.
^len 82
SOLH ima status na pravno lice, a negovata rabota e od javen interes za Republika Makedonija.
SOLH donesuva svoja Povelba na principi i dolgoro~na i kratkoro~na Programa za rabota.
SOLH donesuva Statut vo koj se ureduva na~inot na negovoto rabotewe i negovite organi i tela.
^len 83
SOLH gi ima slednite nadle`nosti:
- gi pretstavuva interesite na licata so hendikep kako vo zemjata taka i vo stranstvo;
- u~estvuva vo kreiraweto na politikite, programite i strategiite za implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizlezleguvaat od nego;
- delegira svoi ~lenovi vo Vladinoto koordinativno telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Upravniot odbor na Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela;
- dava mislewe po izve{taite za rabotata na Vladinoto koordinativno telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela;
- inicira i prevzema aktivnosti na nacionalno i lokalno nivo so cel za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; i
- informira, dava mislewa i preporaki kon nadle`ni organi i organizacii za pra{awa od interes na licata so hendikep.
^len 84
Sredstva za svojata rabota SOLH gi obezbeduva:
- ~lanarina od organizaciite ~lenki;
- od sredstvata na Fondot za pravata na licata so hendikep; i
- drugi izvori na sredstva.
^len 85
SOLH donesuva izve{taj za prezemenite aktivnosti i celishodnosta na istite na godi{no nivo.
Finansiski izve{taj za tekovnata godina i predlog buxet za idnata godina SOLH dostavuva do Fondot za pravata na licata so hendikep.
SOLH za informirawe finansiskiot izve{taj za tekovnata godina prethodno go dostavuva i do Vladinoto koordinativno telo i Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep.
V. MEHANIZAM ZA ZA[TITA
1. Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep
^len 86
Zaradi potreba od efikasna i efektivna za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so odredbite od ovoj zakon se formira Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Komisijata).
^len 87
Komisijata e sostavena od pretsedatel-komesar i ~etiri ~lena- komesari.
Komesarite se imenuvaat od strana na Sobranieto na predlog na Vladata po prethodno pribaveno mislewe od SOLH, za vreme od pet godini.
^len 88
Komesar mo`e da bide lice koe {to ima visoko obrazovanie i najmalku {est godini iskustvo vo rabotewe vo oblasta na za{tita na pravata na gra|anite.
Komesar mo`e da bide i lice bez hendikep me|utoa pri imenuvaweto na Komisijata se zapazuva u~estvoto na licata so hendikep.
Funkcijata komesar se izvr{uva profesionalno i e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija.
^len 89
Komisijata vo za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep raboti na:
- za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti;
- davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi;
- podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{tita na ovoj zakon; i
- sledewe na implementacijata na ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego.
^len 90
Komisijata gi ima slednive nadle`nosti:
- podgotvuva i inicira donesuvawe op{ti akti;
- komentira i inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti;
- do vladinite institucii dava preporaki za prakti~na primena na op{tite akti od aspekt na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep;
- vr{i sogleduvawa na situacijata vo instituciite koi zgri`uvaat ili dnevno opslu`uvaat lica so hendikep;
- podnesuva barawe za zabrana na vr{ewe na dejnost vo slu~aj na te{ko prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego;
- dava pravna pomo{ i zastapuva vo slu~aj na edna ili pove}e povredi na predmetot na za{tita na ovoj zakon pri individualni slu~ai;
- se javuva kako stranka vo spor koga toa e od javen interes ili se odnesuva na pogolema grupa na gra|ani;
- prezema inicijativa pred nadle`nite organi za formalna istraga so obezbedena asistencija na soodvetni slu`bi pri postoewe na osnovano somnenie za prekr{uvawe na odredba od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego;
- predupreduva za neusoglasenost na raboteweto na subjektite so odredbite od ovoj zakon i prevzema aktivnosti za otstranuvawe na poso~enite nedostatoci;
- prezema istra`uvawa, izgotvuva i obznanuva analizi i programi so cel promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i
- prezema edukativni aktivnosti so cel promocija na postoe~kiot i idniot pridones na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i raznolikosta na op{testvoto.
^len 91
Komisijata donesuva svoj Pravilnik za rabota, Delovnik za rabota, Plan i programa za rabota, Pravna strategija i Upatstva za na~inite na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
^len 92
Komisijata imenuva sekretar, po prethodno pribaveno mislewe od SOLH.
Sekretarot rakovodi so stru~nata slu`ba na Komisijata.
^len 93
Rabotata na Komisijata e javna.
Sredstva za rabota na Komisijata se obezbeduvaat od Fondot za pravata na licata so hendikep.
^len 94
Komisijata edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota do Sobranieto na Republika Makedonija.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do SOLH i do Fondot za pravata na licata so hendikep.
Izve{tajot osobeno sodr`i:
- informacija za aktivnostite prezemeni od strana na Komisijata poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;
- op{to istra`uvawe za razvojot na pra{awata vo nadle`nost na Komisijata;
- plan za aktivnostite na Komisijata vo idnata godina;
- finansiski izve{taj za tekovnata godin;a i
- predlog buxet za idnata godina.
2. Relacija so Narodniot pravobranitel
^len 95
Prekr{uvaweto na odredbite od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego se osnov za intervencija na Narodniot pravobranitel.
Narodniot pravobranitel zadol`uva eden svoj zamenik kontinuirano da ja sledi odnosnata problematika i da prezema soodvetni merki za taa cel.
3. Za{tita na lokalno nivo
^len 96
Organite na lokalnata samouprava pri ostvaruvawe na efektivna za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep formiraat soveti ili aktivno sorabotuvaat so postoe~kite lokalni organizacii na lica so hendikep.
Sovetot na lokalnata samouprava formira rabotno telo za sorabotka so sovetite ili lokalnite organizacii na lica so hendikep od stav 1 na ovoj ~len.
4. Pravo na javna tu`ba
^len 97
Vo slu~aj na prekr{uvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego, organizaciite na lica so hendikep imaat pravo vo ime na svoite ~lenovi i vraboteni da se javat kako stranka vo konkreten sudski spor.
VI. MEHANIZAM ZA OBEZBEDUVAWE
1. Fond za pravata na licata so hendikep
^len 98
Zaradi potreba od obezbeduvawe na sredstva za implementacija na ovoj zakon i mehanizmite predvideni so nego se osnova Fond za pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Fondot).
Fondot ima svojstvo na pravno lice.
Fondot e samostoen vo svojata rabota.
Sedi{teto na Fondot e vo Skopje.
^len 99
Fondot gi steknuva svoite prihodi od:
- po osnov na dobivki od igri na sre}a (50% od vkupnite prihodi);
- Buxetot na RM;
- krediti;
- nadvore{ni investicii;
- donacii, legati; i
- drugi prihodi.
^len 100
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe gi distribuira svoite sredstva na sledniov na~in:
- za funkcionirawe na Fondot;
- za funkcionirawe na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep;
- za poddr{ka na rabotata na SOLH;
- za finansirawe na programi na organizaciite na licata so hendikep; i
- za kapitalni investicii za unapreduvawe na polo`bata na licata so hendikep.
^len 101
So Fondot upravuva Upraven odbor na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Upraven odbor).
Upravniot odbor se sostoi od 11~lena koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija za vreme od pet godini i toa:
- pet pretstavnici na SOLH;
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika;
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za finansii; i
- dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep.
Upravniot odbor se sostanuva po potreba, no najmalku {est pati vo tekot na godinata.
^len 102
Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednite raboti:
- ja sproveduva politikata na razvoj i unapreduvawe na za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep;
- donesuva Statut na Fondot;
- donesuva programa i plan za rabota;
- donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
- utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot;
- usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
- razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali vo vrska so sostojbite i problemite vo vrska so za{titata na pravata na licata so hendikep;
- donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vrz osnova na utvrdeni prioriteti za za{tita na licata so hendikep i
- imenuva i razre{uva direktor na fondot i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon i statutot na Fondot.
Upravniot odbor na fondot gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na ~lenovi.
^len 103
Rakovoden organ na Fondot e direktorot.
Direktorot go imenuva Upravniot odbor po pat na javen konkurs, za vreme od pet godini bez pravo na reizbor.
Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot dava Vladata na Republika Makedonija.
^len 104
Za vr{ewe na stru~ni i administrativni raboti na Fondot se formira Sekretarijat na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Sekretarijat)
Ulogata na rabotovoden organ na Sekretarijatot ja vr{i direktorot na fondot.
^len 105
Rabotata na Fondot e javna.
Fondot podnesuva Godi{en izve{taj za svojata rabota do Vladata na Republika Makedonija.
Godi{niot izve{taj prethodno se dostavuva na mislewe na Vladinoto koordinativno telo i SOLH.
Izve{tajot osobeno sodr`i:
- izve{taj za celishodnosta na aktivnostite prezemeni od strana na Fondot poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;
- plan za aktivnostite na Fondot vo idnata godina;
- finansiski izve{taj za tekovnata godina; i
- buxet za idnata godina.
Revizija na materijalnoto i finansisko rabotewe na Fondot se vr{i soglasno so Zakonot za dr`avnata revizija.
2. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Republika Makedonija
^len 106
Za potrebite na implementacijata na odredbite od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego Vladata donesuva Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM (vo ponatamo{niot tekst: Nacionalnata strategija).
Sostaven del na Nacionalnata strategija e Nacionalniot plan za akcija.
Vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacionalnata strategija u~estvuvaat prestavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i SOLH.
^len 107
Nacionalna strategija se donesuva za period od {est godini.
Nacionalniot plan za akcija se donesuva za period od {est godini, a se revidira na sekoi dve godini.
^len 108
Vladata izgotvuva godi{en izve{taj za napredokot vo sproveduvaweto na Nacionalnata strategija i Nacionalniot plan za akcija i javno go obznanuva.
Vo izrabotkata na izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len u~estvuva Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i Vladinoto koordinativno telo.
^len 109
SOLH zavzema stav i izgotvuva sogleduvawe po izve{tajot od prethodniot ~len.
SOLH go obznanuva sogleduvaweto po izve{tajot od prethodniot ~len, go dostavuva do svoite ~lenki i relevantnite institucii i organizacii vo zemjata i stranstvo.
KAZNENI ODREDBI
^len 110
Toj {to }e mu ograni~i prava na lice so hendikep utvrdeni so Ustavot, zakon ili so ratifikuvan me|unaroden dogovor, za krivi~no delo }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
^len 111
Toj {to }e mu odzeme delovna sposobnost na lice so hendikep, bez pri toa da bide sprovedena so zakon utvrdena postapka, sprotivno na ~len 11 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 112
Toj {to protivpravno }e li{i od sloboda lice so hendikep sprotivno od odredbite na ~len 12 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 113
Toj {to }e podlo`i na ma~ewe ili nehumano i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe lice so hendikep vo smisol na odredbite na ~len 13 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do pet godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od najmalku tri godini.
Ako poradi deloto od stav 1 liceto so hendikep go izgubi `ivotot ili nastapila te{ka telesna povreda ili drugi osobeno te{ki posledici storitelot }e se kazni so zatvor od tri do deset godini.
^len 114
Toj {to }e podlo`i na medicinski ili nau~en eksperiment lice so hendikep bez nivna slobodno izrazena volja }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od najmalku tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini.
^len 115
Toj {to }e go ograni~i pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo na lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 116
Toj {to }e go ograni~i pravoto na kulturno, sportsko, religiozno i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
^len 117
Toj {to }e go povredi dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i degradira~ka okolina i atmosfera }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zatvor do edna godina.
^len 118
Toj {to na bilo kakov na~in }e predizvika voznemiruvawe na lice so hendikep soglasno odredbite na ~len 18 od ovoj zakon }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e se kazni so zabrana na vr{ewe na dejnost i kazna zatvor od edna do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna.
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 119
Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo od ~len 7 na ovoj zakon kako i Programa za zdravstveno vospituvawe, higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot od ~len 24 na ovoj zakon Vladata na Republika Makedonija za prv pat }e gi donese vo prvata naredna godina od godinata na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
^len 120
Asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep, Republikata e dol`na da ja usoglasi so odredbite od ovoj zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 121
Mre`ata na centri za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvoj na decata od ~len 25 od ovoj zakon, Ministerstvoto za zdravstvo }e ja vospostavi vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 122
Nacionalnite programi za rehabilitacija i pravoto na besplatna medicinska rehabilitacija kako i patrona`niot servis za kontinuirana medicinska nega i rehabilitacija od ~len 26 od ovoj zakon, Republikata }e gi izgotvi i napravni dostapni do korisnicite vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 123
Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo, propisite koi se odnesuvaat na dostapnost na pomagalata na licata so hendikep, kako i pravoto na platena pridru`ba od ~len 27 na ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite od ovoj zakon vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 124
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava }e obezbeduvat soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii, vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 125
Republikata, Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep, usoglasen so odredbite na ovoj zakon kako i Akcioniot plan za implementacija na zakonot }e go donese najdocna vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava vo lokalnite programi za razvoj vo koj }e predvidat merkite za stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep soglasno ~len 38 na ovoj zakon , }e gi donesat vo narednata godina od godinata na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.
^len 126
Agencijata za vrabotuvawe, aktite vo vrska so vrabotuvaweto na lica so hendikep }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 127
Raboteweto na Posebeniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon, vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 128
Vladata, propisite od ~len 34 na ovoj zakon za unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot i smestuvaweto na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep, dostapnost na obrazovnite programi koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na hendikep i dr. }e gi donese najdocna vo rok od od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 129
Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice, poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep utvrdeni vo ~len 47 od ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 130
Republikata, mre`ata na posebni regionalni timovi za socijalna rehabilitacija od ~len 52 na ovoj zakon, kako i mre`ata od servisi za li~na asistencija od ~len 53 na ovoj zakon }e gi vospostavi najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 131
Mre`ata od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep od ~len 54 na ovoj zakon Republikata }e ja vospostavi najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 132
Ministerstvoto za trud i socijalna politika uslovite za prifa}awe na licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep vo specijalni ustanovi soglasno ~len 55 na ovoj zakon }e gi obezbedi najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 133
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, propisite so koi }e se obezbedauva nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep }e gi donesat najdocna vo rok od tri godini po donesuvaweto na ovoj zakon.
Ministerstvoto za transport i vrski i programata za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri }e ja donese najdocna vo rok od {est meseci po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len.
Edinicite na lokalnata samouprava detalnite urbanisti~ki planovi }e gi usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len.
^len 134
Republikata, Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i edinicite na lokalnata samouprava propisite od ~len 58 i 59 na ovoj zakon }e gi donesat najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 135
Odredbite od ~lenovite 60, 61 i 62 od ovoj zakon }e po~nat da se primenuvaat na prvite naredni parlamentarni izbori po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 136
Ministerstvoto za kultura svojata godi{na programa usoglasena so odredbite na ~len 66 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po donesuvawe na ovoj zakon.
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii konkretnite merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od strana na licata so hendikep }e zapo~ne da gi sproveduva najdocna {est meseci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa.
^len 137
Agencijata za mladi i sport svojata godi{na programa usoglasena so odredbite na ~len 67 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po donesuvawe na ovoj zakon.
Organizatorite na sportskite natprevari konkretnite merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep }e zapo~ne da gi sproveduva najdocna {est meseci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa.
^len 138
Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata (Sl. vesnik na RM br. 25/94 i 43/02) }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i odredbite od ~lenovite 68, 69 i 70 }e po~nat da se primenuvaat od prviot nareden popis vo RM.
^len 139
Ministerstvoto za zdravstvo, propisite so koi se regulira raboteweto na Komisiite za utvrduvawe na hendikep i nacionalna Komisija za utvrduvawe na hendikep }e gi donese vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 140
Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira soglasno odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 141
Sobranieto na organizacii na lica so hendikep svoeto osniva~koto sobranie }e go odr`i najdocna vo rok od {est meseci od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 142
Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep }e zapo~ne so svoeto rabotewe najdocna vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 143
Fondot za pravata na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 144
Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM, Vladata na RM }e ja usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci po donesuvawe na ovoj zakon.
^len 145
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo ,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“.
OBRAZLO@ENIE
NA PREDLOGOT ZA DONESUVAWE NA ZAKON ZA ZA[TITA NA PRAVATA I DOSTOINSTVOTO NA LICATA SO HENDIKEP
- PREKU GRA\ANSKA INICIJATIVA
USTAVEN OSNOV ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT
Ustaven osnov za donesuvawe na zakonot e sodr`an vo odredbata na ~len 68 stav 1 alinea 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni.
Ustaven osnov za pokrenuvawe na inicijativa e sodr`an vo ~len 71 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj zdru`enie na gra|ani mo`e da pokrene inicijativa do ovlasteniot predlaga~ (od stav 1 na istiot ~len) za donesuvawe na zakon na inicijativa na 10,000 gra|ani.
OCENA NA SOSTOJBITE VO OBLASTA [TO TREBA DA SE UREDI SO ZAKONOT I OCENA ZA IZVR[UVAWETO NA POSTOJNITE PROPISI VO TAA OBLAST
Vo ~len 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Republika Makedonija, pokraj toa {to e definirana kako suverena, samostojna i demokratska dr`ava, taa e definirana i kako socijalna dr`ava.
Vo ~len 35 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija e utvrdeno deka Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite, go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i obezbeduva posebna za{tita za licata so hendikep i uslovi za nivno celosno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot. Ovie ustavni odredbi prakti~no zna~at obvrska na dr`avata, vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za formalnata ednakvost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za op{tite potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni potrebi koi prizleguvaat od nivnata onevozmo`enost.
Makedonija, po vtorata svetska vojna vospostavuva sistem na za{tita na licata so hendikep koj poa|a od medicinskoto gledi{te vrz hendikepot i e silno institucionaliziran. No toa bea aktuelnoto gledi{ta na naukata vo toa vreme a za licata so hendikep se gri`e{e dr`avata, vpro~em, kako i za s# drugo. Po osamostujuvaweto na Makedonija, i vo procesot na tranzicija, dojde do osiroma{uvawe na socijalniot sektor, a so toa i namaluvawe na gri`ata i beneficiite koi gi u`ivaa licata so hendikep. Vo isto vreme na svetsko ramni{te doa|a do zasiluvawe na dvi`eweto na licata so hendikep i nivnite zastapnici kako i do prefrlawe, od dotoga{niot medicinski model, kon afirmacija na socijalniot model i gledawe na hendikepot kako pra{awe na ~ovekovi prava. Ova ja dovede Makedonija od relativno napredna zemja, so solidno zaokru`en sistem koj se gri`i za site svoi gra|ani, vo zemja koja zapo~na zna~itelno da zaostanuva, vo svetski ramki, i vo koja marginalizacijata na licata so hendikep s# pove}e se zgolemuva.
Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo ovaa oblast kako {to se: Povelbata na OON, Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (od 1948 godina), Rezolucijata na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49), Evropskata konvencija za ~ovekovi prava (od 1950 godina), Makedonija donese svoja Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija (od 2001 godina, Slu`ben vesnik na RM br.101/01) i Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi na Sobranieto na Republika Makedonija (23 juli, 2003 godina). Ovie generalno prezemeni obvrski ja nametnaa potrebata i od operacionalizacija na istite.
Gledano kvantitativno, na Makedonija se ~ini deka ne & nedostasuva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Vo analizata “Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep”, (edicija “Justicijana”, 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izdvoeni 26 zakoni i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal obem ja ureduvaat odnosnata oblast. Stepenot na involviranost i “zafa}awe” na pozitivnata legislativa se dvi`i od fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za carini “S.V. na RM br. 20/93”) do postoewe na poseben “Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica” kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi). Vremenskata ramka na ovie zakoni e relativno golema (za makedonski priliki) i opfa}a zakoni donesuvani vo vremeto od 1966 (pr: “Zakon za opredeluvawe povlastici vo javniot patni~ki soobra}aj - S.V na SRM br. 38/66, 18,77 i 10/79) pa do najnovite izmeni na ZSZ i ZVI (juli 2005). Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa e toa {to taa e donesuvana poradi razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec (duri i od razli~ni dr`avi – SFRJ, SRM), motivirana od razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite.
So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer: Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri odvoeni zaklu~oci ne mo`e da gi ubedi da prorabotat) a vo isto vreme ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni opredelbi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i vo najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na hendikep s# u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na semejstvoto vo koe `ivee liceto so hendikep.
U{te eden va`en element koj e ~ista posledica na vakvoto nesistematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e inter-diskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot gi podvojuva licata so ist vid na hendikep i isti zdravstveni problemi samo zavisno od toa kako i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova e primer kako pri~inata, namesto da bide osnov za kreirawe na preventivnata uloga na dr`avata, stanuva osnov za direktna diskriminacija.
Ovoj diskriminatoren trend prodol`uva i so najnovite izmeni na ZVI, kade site lica so hendikep, dokolku sakaat da bidat sopstvenici ili rakovoditeli, mora da se javat pred lekarska komisija za da im bidat oceneti nivnite menaxerski sposobnosti (obvrska koja ne postoi vo nitu eden zakon i za nitu eden ~ovek vo RM).
Pri ocenkata na sostojbite mora da se spomene i obvrskata na dr`avata da vodi smetka, pri donesuvawe na zakonite i utvrduvaweto na pravata i obvrskite na gra|anite, za (ne)ednakvosta vo mo`nostite za u`ivawe i ispolnuvawe na istite. Zatoa, kako mehanizam koj }e i ovozmo`i izgradba na sovremeno zakonodavstvo i monitoring vrz implementacija na istoit e participacijata na samite lica, nivnite semejstva i organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep. Mototo “Ni{to za nas, bez nas” ne e samo slogan, tuku obvrska i za{titen mehanizam, koj vo postoe~koto makedonsko zakonodavstvo implicitno ne se spomenuva, a se primenuva samo fragmentarno, blagodarenie samo na nekoi funkcioneri so napredni razmisluvawa.
Dr`avata ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski korpus, no uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni. Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (koj na{ata zemja ja izdvojuva kako lider vo regionov pri re{avaweto na ova pra{awe) kade intencijata za stesnuvawe na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidi vo su{tina otvori samo u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii.
Za pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istra`uvaweto (anketa) za sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto `iveewe, koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa za za{tita na licata so posebni potrebi, vo sorabotka so 23 nevladini organizacii koi rabotat na poleto na hendikepot (Sprovedeno vo periodot juni – septemvri, 2005, vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, poka`aa deka 69 % od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red.
Rezultatite od istra`uvaweto ja poka`uvaat nasokata vo koja treba da se dvi`i dr`avata i kakva konkretna akcija treba da prezeme. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88% od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, s# so cel na izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep.
I posledniot izvadok od ovaa analiza, koj mo`ebi e najva`en vo ova obrazlo`enie, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dr`avata aktivno mo`e da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno, za operacionalizacija na istite, donesuvawe na poseben Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Od tuka neminovno se nametnuva potrebata od prezemawe konkretna pozitivna akcija na dr`avata vo ovaa oblast i izgradba na sistematsko zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep kako predmet na za{tita. Dr`avata treba jasno i nedvosmisleno da ja definira svojata politika so koja postapno }e izgradi sistem na celosno izedna~uvawe na polo`bata i mo`nostite na ovaa kategorija svoi gra|ani.
CELTA [TO SE SAKA DA SE POSTIGNE SO UREDUVAWE NA ODNOSITE NA PREDLO@ENIOT NA^IN
Strate{kata opredelba na RM za evroatlansko integrirawe i nejzinoto ~lenstvo vo Obedinetite nacii, nalagaat potreba od harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo, po~ituvawe i ratifikacija na me|unarodnite dokumenti {to se donesuvaat od relevantnite organi, kako i primena na me|unardni instrumenti. Soglasno ~len 68 od spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u RM i ~lenkite na Evropska unija, Republika Makedonija treba da ja sogleda va`nosta od prisposobuvaweto na postoe~kite zakonski propisi i da go zapazi nivniot trend.
Komparativno sogleduvawe:
Iako, zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon ednakvosta na licata so hendikep, sepak treba da se napomene deka vo poslednive nekolku decenii pove}e od 40 zemji ~lenki na OON usvoija zakoni za anti-diskriminacija vrz licata so hendikep. Zna~ajno e da se napomene deka ovie zakoni protiv diskriminacija na osnov na hendikep prestavuvaat nov razvoen momement vo politikata kon hendikepot vo celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata od medicinski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe na faktot deka licata so hendikep se lica so prava kako i ostanatite, a ne problem.
Dr`avite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na zakon protiv diskriminacijata koristat eden od ~etirite razli~ni pravni pristapi/modeli, odnosno tie se regulirani preku: krivi~en zakon; ustaven zakon- ustav; gra|anski zakon; i, zakoni za socijalna za{tita.
1. Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~ni zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep. [panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi hendikep koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabranuvaat diskriminacija poradi hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto naselenie.
Drugi dr`avi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni.
2. Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskriminacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija, Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai, Nov Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli generalno ja zabranuvaat (negativnata) diskriminacija na licata so hendikep bez precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskriminacija. Gorenavedenite ustavi, mu ovozmo`uvaat ili mu davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirmativnata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep.
Ustavnite klauzuli se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani imaat najvisoka pravna sila i dobivaat pogolemo javno vnimanie od ostanatite zakoni. Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to Ustavnite zakoni protiv diskriminacija na licata so hendikep ima limitiran efekt. Pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od strana na dr`avnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no, ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland, i ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite.
3. Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dr`avi imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabele`uva tendencija pogolem broj da ja sledat ovaa linija. Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dr`avite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dr`avite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie pri~ini, naporite za donesuvawe na ovoj lex generalis (sistemski zakon) za pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo.
Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorskoto odnesuvawe ili ednakvosta. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv diskriminacijata na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sproveduvawe {to, mora da se priznae, e edno od krucijalnite pra{awa vo implementiraweto na odrebite od zakonot.
4. Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{avaat na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta Rika, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika Makedonija, iako stihijno i necelosno, sepak mo`e da se vidi, go ima prifateno tradicionalniot na~in. Od navedenoto mo`eme da zaklu~ime deka dr`avite so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot.
Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat vedna{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabilitacija. Glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite uslugi i na~ela za integracija otkolku na prava zasnovani na odredbite protiv diskriminacija. Odredbite protiv diskriminacija vo legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na edna oblast. Odredbite protiv diskriminacijata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na tretitawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa.
Kako rezime, bi zaklu~ile deka najseopfaten zakonski pristap za prevencija i za{tita od diskriminacija zasnovana na hendikep e onoj na gra|anskite prava. Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e zada~a na ustanovite na javnata administracija i sudovite. Legislativa koja te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna oblast, kako na primer ~ovekovite prava ili zakonite protiv diskriminacija, obi~no formira nekakov vid na mehanizam za za{tita i obezbeduvawe, odnosno specijalizirani tela za sproveduvawe. Toa mo`e da bide komisija za ~ovekovi prava/ednakvi mo`nosti, specijaliziran naroden pravobranitel, nacionalen sovet ili agencija. Me|u zakonite za hendikep, razgleduvani pogore, samo gra|anskite ili socijalnite zakoni sodr`at nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monitoring na zakonite. Modernite zakoni protiv diskriminacija na hendikep se dr`at do principot na desegregacija, deinstitucionalizacija i obvrska za obezbeduvawe razumno prilagoduvawe, {to zna~i aktivno ukinuvawe na strukturalnata diskriminacija.
Konvencija:
Licata so hendikep treba da gi u`ivaat site ~ovekovi prava {to se garantirani so korpusot na univerzalnite instrumenti za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi. Sepak, vo praktikata, tie se soo~uvaat so diskriminacija. Poradi toa e potreben mandaten dogovor koj na licata so hendikep }e im obezbedi celosno u`ivawe na pravata koi per se im pripa|aat. Od tie pri~ini, vo dekemvri 2001 godina, na inicijativata na Meksiko, na Generalnoto sobranie na OON so konsenzus be{e usvoena Rezolucija 56/168, obezbeduvaj}i vostanovuvawe na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlog-tekst na sveopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita i promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Predlog-tekstot na Konvencijata e vo momentov najzna~aen dogovor za ~ovekovi prava na koj{to raboti OON i e vo fokusot na vnimanieto na ekspertite i aktivistite za ~ovekovi prava nasekade vo svetot. Od tie pri~ini, so donesuvaweto na predlo`eniot zakon, koj e kompatibilen so principite notirani vo ovaa Konvencija, Republika Makedonija ima retka mo`nost da stane lider vo regionot vo sferata na za{tita na pravata na licata so hendikep. Istoto se potvrduva ne samo so normite koi gi pokrivaat anti-diskriminacionite odredbi, tuku u{te pove}e i so afirmativnite akcii koi dr`avata treba da gi prevzeme vo site sferi na op{testvenoto `iveewe.
Me|utoa, iako pravata na ~ovekot se regulirani na me|unarodno nivo, sepak dr`avite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i promotori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja dr`ava, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili zemja vo razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi {to dr`avite mo`at da gi prezemaat pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.
Struktura na zakonot i celi koi treba da se postignat po oblasti:
So Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, ~ie donesuvawe se predlaga, }e bidat zapazeni me|unarodnite normi i standardi, kako i sogleduvawata i uspe{ni primeri na zakonskite re{enija vo drugi zemji. Pri podgotvuvaweto na ovoj predlog zakon se koristeni re{enija od pove}e dr`avi, vo korelacija so specifi~nosta na na{iot praven i politi~ki sistem.
Vo Prviot del se opfateni op{tite na~ela i se stipulirani nasokite vo koi treba da se dvi`i Republika Makedonija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep: ulogata na dr`avata; predmetot na za{tita t.e. pravata i dostoinstvoto, a ne samoto lice so hendikep; celta i principite vrz koi treba da se donese ovoj zakon; pristap kon hendikepot; podignuvawe na javnata svest; i sorabotka so organizaciite na lica so hendikep.
So usvojuvaweto na ovie odredbi dr`avata }e zacrta seopfaten pristap kon zakonsko re{avawe na problemite vo ovaa oblast i }e se zdobie so osnov za zakonsko tolkuvawe i nasoki za ponatamo{na izgradba na pravniot sistem.
Vo vtoriot del e postavena pozicijata na dr`avata, odnosno zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep i vo ovoj del zakonot funkcionira kako klasi~en poseben antidiskriminacionen zakon.
Vo momentov, vo Evropa i vo regionov e aktuelno donesuvawe na antidiskriminacioni zakoni, koi se vo funkcija na za{tita na pravata i vrodenoto dostoinstvoto na licata so hendikep. Vo Republika Makedonija vo momentov ima dve inicijativi i se podgotveni dve nacrt-verzii na eden op{t Zakon za za{tita od diskriminacija: od strana na Helsin{kiot komitet za ^ovekovi prava vo Makedonija i Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa i MCMS. I vo dvata nacrta postojat odredbi koi referiraat kon licata so hendikep i dvata od niv ohrabruvaat donesuvawe na pobliski propisi protiv diskriminacija na odredena kategorija gra|ani, poradi specifikite na celnite grupi.
Tretiot del gi opfa}a oblastite na za{tita vo koi se stipulirani afirmativnite akcii {to dr`avata e obvrzana da gi prezema. Tuka se opfateni oblastite na za{titata, poto~no oblastite vo koi dr`avata e dol`na da prezema afirmativnite akcii, i toa: zdravstvena za{tita i rehabilitacija, vrabotuvawe, obrazovanie, socijalna za{tita, dostapnost, politi~kata participacija, domuvawe i kulturno-zabavniot `ivot i sport.
Potrebno e da se napomene deka vo site sferi preku predvidenite normi se pravi zna~itelen is~ekor, sledej}i gi me|unarodnite standardi, da se vospostavat modeli za ponatamo{no ureduvawe na naporite koi dr`avata }e gi prezema vo sekoja oblast pooddelno. Del od ovie odredbi slu`at kako limitacija za spre~uvawe na erozijata na ve}e postoe~kiot stepen na pozitivni merki koi dr`avata uspeala da gi za~uva. Sekako ovoj del na zakonot }e predizvika donesuvawe na ponatamo{na legislativa no, od druga strana, i najgolemi tro{oci za implementacija na zakonot.
So ~etvrtiot del e predviden mehanizmot za regulacija vo koj glavni ~initeli se Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto na organizacii na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata, kako nejzin pandan e postavena i nevladinata komponenta, koja integralno ja zaokru`uva ovaa regulacija.
Tuka se regulira obvrskata za sobirawe, obrabotka i koristewe na specifi~nite statisti~kite podatoci za licata so hendikep vo RM, kako i sproveduvawe na istra`uva~ki programi za socijalno-ekonomski praa{awa. Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel, e stipulirano kako vtor del od mehanizmot za regulacija. Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep so ovoj zakon se redizajnira i mu se pro{iruva nadle`nosta i negovoto deluvawe, s# so cel da prerasne vo ona {to samiot zbor go uka`uva - kordinativno telo, odnosno koordinator na rabotata na nivo na Vlada, no vo isto vreme da bide otvoreno za da se slu{ne glasot i na nevladiniot sektor, a pri toa da ne ja amnestira vladata. Isto taka, so ovoj zakon se vostanovuva, Sobranie na organizacii na licata so hendikep koe go obedinuva glasot na licata so hendikep po klu~nite pra{awa i ja koordinira rabotata (vo smisol na ovoj zakon) na site organizacii na lica so hendikep.
Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor (a ne edno centralizirano telo) kade }e se reflektira principot na proverka i ramnote`a (chek and balance) na klu~nite ~initeli vo sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za regulirawe na osnovite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast od javen interes koj, pokraj toa, i }e go re{i postoe~kiot gorliv problem so reprezentativnosta na organizaciite na licata so hendikep.
Pettiot del go regulira vtoriot mehanizam koj se predlaga so ovoj zakon t.n. mehanizmot za za{tita, koj glavno go obezbeduva Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep. Istata e predvidena da raboti vo nekolku sferi: za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti koi se doneseni i egzistiraat vo na{ata nacionalna legislativa; davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi in concreto; podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{tita na ovoj zakon; kako i sledewe i implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego. Komisijata kako ekspertsko telo treba aktivno da se zalaga, pokraj pravnoto regulirawe i pomo{ pri individualni povredi, da u~estvuva i vo procesot koj korespondira so gradewe na pozitivni trendovi. Vo ovoj mehanizam se odreduva i relacijata so Narodniot pravobranitel, ponatamu, za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep na lokalno nivo, kako i ograni~ena primena na institutot na javna tu`ba (actio popularis), nesvojstven za kontinentalniot praven sistem na koj pripa|a RM.
Vo {estiot del e predviden posledniot mehanizam voveden so ovoj zakon a toa e mehanizmot za obezbeduvawe. S# so cel da ne ostane zakonot „mrtvo slovo na hartija“, predlaga~ot poso~uva modus za finansirawe na implementacija na istiot. Od tie pri~ini, Fondot za pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e predviden da bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite organi i tela koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Se predviduva i mo`nost za finansiska podr{ka i na NVO-i od strana na Fondot, preku programski aktivnosti.
Tuka e reguliran i delot za donesuvawe i implementacija na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai i paralelni sogleduvawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata strategija se donesuva za period od {est godini, no se menuva spored uslovite, pa zatoa, sostaven del na strategijata e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za period od {est godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto toa (postoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklarativna, odnosno so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so krajni rokovi, vremenski }e se ograni~i implementiraweto vo praksa.
Vo sedmiot del se stipulirani kaznenite odredbi koi, vo odnos na postoe~kite za ovoj tip na zakonska regulativa, se predviduvaat da bidat visoki i so kvalifikatoren element. Sankciite predvideni so odredbite od zakonot se delat na tri tipa i toa: zatvorski, pari~ni i vospitno-za{titni merki. Vo su{tina kaznenite odredbi se postaveni na tri nivoa, od parapenalni sankcii, preku restitucija, do za{titni merki (odzemawe na licenci i dozvoli).
Vo posledniot osmi del se pomesteni preodnite i zavr{nite odredbi vo koi se reguliraat idnite ~ekori na dr`avata kon fundamentalna nacionalna legislativa vo sferata od interes, s# so cel, da se sozdadat dobri preduslovi za implementirawe na ovoj zakon.
Su{tinata na vakov tip na zakoni e {to treba da predizvikaat donesuvawe na redica zakonski i podzakonski akti, kako i soodvetni promeni vo postoe~kata zakonska regulativa. Za toa da mo`e uspe{no da se implementira ovoj zakon predviduva ekstenziven rok vo traewe od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovuvawe na telata koi go prestavuvaat mehanizmot za regulacija vo postapnosta na donesuvawe na novata zakonska regulativa, najgolema uloga }e odigra usoglasuvaweto na novata Strategija i Akcionen plan, vo koj }e se predvidat nositelite i pobliskite rokovi za implementacija na novata regulativa.
FINANSISKI SREDSTVA POTREBNI ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT
Sproveduvaweto na zakonot bara materijalni sredstva. Vo {estiot del e predviden posledniot, voveden so ovoj zakon, mehanizam za obezbeduvawe, preku koj finansiskite sredstva, koi sega se obezbeduvaat od Buxetot (preku raspredelba na dobivkite od igri na sre}a), so pravilna alokacija }e go obezbedat finansiraweto na Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Finansiraweto na aktivnostite od tretiot del (afirmativnite akcii na dr`avata), koi postapno }e se voveduvaat, }e se finansira od Buxetot na Republika Makedonija.
INICIJATOR DO OVLASTENIOT PREDLAGA^ - 10 000 GRA\ANI:
POLIO PLUS
- dvi`ewe protiv hendikep
Skopje,
15 Septemvri, 2005 god.
Tags: dvi`ewe protiv, - dvi`ewe, protiv, polio, hendikep, predlaga^, inicijator, dvi`ewe
- SVOLENÍ K POUŽITÍ VOZIDLA PERMISSION FOR THE USE
- DELIMITACIÓN DE LOS DISTRITOS PARA LA ELECCIÓN DE LOS
- YILDIRIM BEYAZIT ÜNİVERSİTESİ AKADEMİK PERSONEL KİMLİK KARTI BAŞVURU FORMU
- III CERTAMEN DE REDACCIÓN “MIGUEL DE CERVANTES” LA ASOCIACIÓN
- CHORAL ELEMENTS OF GREEK TRAGEDY GREEK THEATRE EVOLVED FROM
- MANUAL DE INSTALACIÓN Y PROGRAMACIÓN PARA EL MODELO RECDM20
- I NSTITUTO SUPERIOR DE FORMACIÓN DOCENTE Y TÉCNICA Nº46
- D INAMITZADORS DE LA FIRA DE LA CIÈNCIA 2011
- EDUCACIÓN MULTICULTURALISMO E IDENTIDAD POR DR FIDEL MOLINA LUQUE
- 1 KALENDAR JE POPIS SVIH DANA I
- 41 GENDER INDICATORS AGAINST SOCIAL EXCLUSION GENDER INDICATORS AGAINST
- MODÈLE DE « CLAUSE SOCIALE DE FORMATION SOUS STATUT
- 42 SANDOVAL M MARIO JOVENES Y EXCLUSION (UNA DIFÍCIL
- SCHOOL OF OPTOMETRY & VISION SCIENCES CARDIFF UNIVERSITY CARDIFF
- SUPPLEMENTAL ONLINE MATERIAL ENERGY LEVELS AND SPECTRA OF TETRAHEDRAL
- KLASIFIKACIJA DJELATNOSTI UDRUGA REDNI BROJ I RAZINE REDNI BROJ
- TIME MANAGEMENTLIFE MANAGEMENT GOALS VALUES AND MEANING WHAT
- LOS MUNICIPIOS SOCIALISTAS DEL SUR TRATAN DE OCULTAR SU
- BIENVENIDOS A SOFTWARE RÉPUBLIQUE CINCO LÍDERES INDUSTRIALES Y TECNOLÓGICOS
- FORMULARIO PARA PRESENTAR A LA COMISION DE ESPECIALIDADES 1
- ANNEX C DECLARATION CONCERNING THE EXCLUSION CRITERIA LETTER
- PRIMARY LEVEL DESCRIPTORS LISTENING & SPEAKING EAL
- BRITTLEBANK PARK FOURMILE RUN PURPOSE TO PROVIDE STUDENT’S AN
- ALL ABOUT NEW INCOME TAX RETURN FORM SAHAJ (ITR1)
- BLACKBOARD WE’RE SORRY! AN ERROR HAS OCCURRED ON THIS PAGE
- APPENDIX 5 PROJECT EXCLUSION LIST SEE TABLE 1 FOR
- LA ASIGNATURA DE RELIGIÓN SE IMPARTE EN TODA EUROPA
- HISTORY LAND OF THE PHARAOHS DOCUMENT STUDY DOCUMENT STUDY
- INSTITUTO TECNOLÓGICO DE COSTA RICA DEPARTAMENTO DE ELECTRÓNICA
- MARIJA DALBELLO LIBRARY AND INFORMATION SCIENCE AS LIVED EXPERIENCE
WPŁYW ZMIAN WARTOŚCI CIŚNIENIA ATMOSFERYCZNEGO NA STAN ZDROWIA CZŁOWIEKA
THE PRONUNCIATION PROJECT LIST OF WORLDS PRESENTED BY BRILLIANCE
FACULTAT DE CIÈNCIES DE LA SALUT FACULTAD DE CIENCIASSZKOŁY PODSTAWOWE 1 SZKOŁA PODSTAWOWA NR L UL SŁOWACKIEGO
DILIGENCIA DE APERTURA DEL LIBRO DE ACTAS DEL DEPARTAMENTOUGOVOR O UPOTREBI TELEKOMUNIKACIONIH USLUGA USLUGA INTERNETA
PRÁVNÍ PŘEDPISY POUŽÍVANÉ PŘI ČINNOSTI OBORU HYGIENA PRÁCE (ČERVEN
ODBOR ZA OBČINSKA PRIZNANJA PROSLAVE IN PRIREDITVE V SKLADU
AANVRAAGFORMULIER M&I MODULE “CONTINUÏTEITSBEVORDERING BIJ PRAKTIJKOPVOLGING” DEZE AANVRAAG IS
INTERRUPTOR DE CONTROL DE POTENCIA ES EL INTERRUPTOR AUTOMÁTICO
UNIVERSIDAD NACIONAL DEL COMAHUE CENTRO REGIONAL UNIVERSITARIO BARILOCHE
WSKAZÓWKI DOTYCZĄCE PRZYGOTOWANIA PRAC KOŃCOWYCH W WERSJI ELEKTRONICZNEJ DLA
GUÍA DEL INSTRUCTOR ÉXITO A TRAVÉS DEL TRABAJO EN
KEMENTERIAN AGAMA RI DIREKTORAT JENDRAL BIMBINGAN MASYARAKAT KRISTEN PERJANJIAN
PHOTOSYNTHESIS GUIDED NOTES 1 PHOTOSYNTHESIS DEFINED 2 CHEMICAL REACTIONCLÁUSULA DE CÁNCER ADICIONAL A PÓLIZA DE REEMBOLSO DE
CARCINOMA DE PRÓSTATA (C61X) EPIDEMIOLOGÍA EN COLOMBIA – 3200
AGENDA FOR ENVIRONMENT AND RESPONSIBLE DEVELOPMENT EXECUTIVE SECRETARY TANZANIA
KELLY HALLTOMPKINS VIOLIN ORCHESTRAL EXPERIENCE CHAMBER ORCHESTRA OF NEW
4 OM TIDEN EFTER RYSSBESÖKET KRITIK ÖVER 1719 EDVIN
