PROJEKT (OKOLJSKA VZGOJA) EKOLOŠKI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA – PREHRANA

BIO

(poudarjena vloga)

KEM

(poudarjena vloga)

GEO

(poudarjena vloga)

PSI

(poudarjena vloga)

ANG/NEM

(poudarjena vloga)

ZGO

(poudarjena vloga)

LUM

(poudarjena vloga)

FIZ

(poudarjena vloga)

Pričakovani rezultati

Spoznajo GSO in naštejejo možne posledice vnosa GSO v naravno okolje in jih kritično ovrednotijo.

Dijaki spoznajo vrste kemikalij, ki se najpogosteje uporabljajo v živilski industriji in imajo izoblikovan kritičen odnos do uporabe le-teh v vsakdanji prehrani.

Dijak zna kritično razmišljati o globalnih problemih svetovnega kmetijstva in išče možne rešitve za odpravo teh problemov.

Dijak razume povezanost med motnjami hranjenja in samopodobo.

Dijaki oblikujejo svoj kuharski priročnik s tipičnimi nemškimi oz. angleškimi jedmi.

Dijaki znajo samostojno poiskati zgodovinske vire in jih kritično presojati.

Dijaki znajo oblikovno razčleniti likovno delo.

Dijaki ozavestijo pomen povezave med prehranjevalnimi navadami in telesno aktivnostjo.

BIO

KEM

GEO

PSI

ANG/NEM

ZGO

LUM

FIZ

Cilji (splošni in operativni) predmeta

● dijak definira genski inženiring in gensko spremenjene organizme (GSO)

● dijak opiše in razume načine vnosa genskega materiala v celice

● dijak ugotovi, katere vrste organizmov se najpogosteje uporabljajo za GSO v prehrani

● dijak našteje možne posledice vnosa GSO v naravno okolje in jih kritično ovrednoti

● dijaki spoznajo vrste aditivov za živila in njihov vpliv na zdravje ljudi

(barvila, antioksidante, emulgatorje, sladila, ojačevalce arome)

● dijaki se seznanijo z oznakami aditivov (E-ji) na embalaži živil

● dijaki spoznajo vrste kemikalij, ki se najpogosteje uporabljajo v kmetijstvu

(biocidi, pesticidi, umetna gnojila, fitofarmacevtska sredstva)

● dijaki razumejo, zakaj je lahko uporaba določenih vrst kemikalij v kmetijstvu za kvaliteto pridelane hrane slaba in zdravju ljudi škodljiva

• dijaki spoznajo različne načine obdelovanja zemlje in vrste kmetijstva

• dijaki se seznanijo z značilnimi območji pridelave hrane po svetu in značilnimi

kmetijskimi pridelki teh območij

• dijaki poiščejo in razumejo vzroke za problem svetovne lakote oz. svetovne

prehrambene krize

• dijaki spoznajo okoljske probleme zaradi proizvodnje hrane po svetu

• dijak spozna motnje prehranjevanja ter vzroke za njihov

nastanek

• dijak spozna pomen zdrave prehrane (načine prehranjevanja)

za duševno zdravje

• dijak osvoji pojem samopodobe in spoznajo vrste samopodob

• dijak razume povezanost med motnjami hranjenja in samopodobo

• dijak prepozna vpliv medijev na oblikovanje telesne samopodobe

• dijak se uči zadovoljstva ob doživljanju lastnega telesa

● dijaki spoznajo vrste tipičnih - tradicionalnih jedi in prehranjevalnih navad ljudi v Sloveniji, Veliki Britaniji in Nemčiji

● dijaki ugotovijo razlike med prehrano (tradicionalno in sodobno) in prehranjevalnimi navadami ljudi v omenjenih državah

● dijaki spoznajo rabo jezika (angleščine, nemščine, slovenščine) pri oblikovanju receptov za določene jedi

• dijak spozna preskrbo Maribora z živili v obdobju med

svetovnima vojnama in jo primerja z današnjo

• dijak navede vsakdanje jedi prebivalcev Maribora in jih

primerja z današnjimi

• dijak spozna tedanje temeljne prehranjevalne navade prebivalcev

Maribora in jih ovrednoti z vidika današnjih prehranjevalnih

navad

● dijaki spoznajo primere upodobitev hrane v likovni umetnosti

● dijaki ugotovijo na kakšne načine in v kateri tehniki so upodobljeni motivi tihožitja

● dijaki spoznajo najpogostejše motive hrane in njihovo simboliko

● dijaki vsebinsko in oblikovno razčlenijo likovna dela

● dijaki praktično izvedejo likovno delo z motivom prehrane

• dijak spozna veljavnost energijskega zakona za človeško telo;

• spozna proces nastajanja energije v človeškem telesu in prenos energije;

• s pomočjo preskusov moči dokaže veljavnost energijskega zakona za človeka

• kritično ovrednoti povezavo med lastnimi prehranjevalnimi navadami in telesno aktivnostjo

BIO

KEM

GEO

PSI

ANG/NEM

ZGO

LUM

FIZ

Dejavnosti dijaka pri posameznem predmetu

● dijaki izpolnijo anketni vprašalnik o GSO (kaj so, kako nastanejo.... – z analizo odgovorov mentor ugotovi poznavanje GSO problematike pri dijakih)

● dijaki poiščejo strokovne vire o GSO in naredijo seznam le-teh

● dijaki predelajo izbrano strokovno gradivo o GSO skupaj z mentorjem

●dijaki skupaj z mentorjem predelajo strokovno literaturo o vrstah, ki se najpogosteje uporabljajo za GSO v prehrani

● dijaki izdelajo strip o GSO, s katerim opozarjajo na možne probleme pri vnosu le teh v okolje

● dijaki naredijo raziskavo: v trgovini poiščejo prehrambene izdelke, ki so iz GSO in naredijo seznam le teh

● dijaki izvedejo anketo v javnosti, preko katere poskušajo ugotoviti, kakšno je poznavanje ljudi o uporabi GSO v prehrani

● dijaki izpolnijo enak anketni vprašalnik kot ob začetku projekta, z analizo odgovorov mentor ugotovi, kakšno poznavanje problematike o GSO so dijaki pridobili v projektu

● dijaki poiščejo strokovne vire v literaturi ali na svetovnem spletu

● dijaki v trgovinah poiščejo izdelke, ki vsebujejo največ nevarnih E-jev

● dijaki ugotovijo število in lokacijo ekoloških kmetij na Štajerskem ter njihov pomen za proizvodnjo zdravju prijazne hrane

● dijaki izdelajo zgoščenko s ppt predstavitvjo raziskovane vsebine

• dijaki poiščejo literaturo, strokovne članke ter vire na svetovnem spletu

• iz virov poiščejo vzroke za problem svetovne lakote

• izdelajo plakate in gradiva na Power Point-u

• obiščejo biokmetijo v Limbušu z namenom predstavitve bio pridelave zdrave hrane

• dijaki izpolnijo vprašalnik o poznavanju motenj prehranjevanja ter njihovih vzrokih in posledicah

• poiščejo literaturo, strokovne članke ter vire na svetovnem spletu iz virov poiščejo razlage vzrokov za nastanek motenj prehranjevanja ter simptome posameznih motenj

• poiščejo članke o vplivu zdravega prehranjevanja na duševno zdravje

• predstavijo problem samopodobe mladih na plakatih in z nastopi

• posnamejo reklame, ki vplivajo na oblikovanje samopodobe mladih

● viharjenje idej dijakov

● dijaki poiščejo čimveč virov oz. literature (strokovna literatura, svetovni splet, recepti, kuharske knjige...) in naredijo seznam le te

● dijaki s pomočjo različnih virov o prehrani naredijo seznam z zapisom o tipičnih slovenskih, nemških in angleških jedeh

● dijaki s pomočjo strokovne literature raziščejo sodobne in tradicionalne prehranjevalne navade ljudi v treh državah

● dijaki ugotovijo, v kakšni meri so tipične jedi še prisotne v prehrani ( ob tem izvedejo anketo med sošolci)

● dijaki primerjajo prehranjevalne navade (tradicionalne in sodobne) ljudi v posameznih državah

● dijaki v literaturi poiščejo posebnosti v prehranjevalnih navadah ljudi v omenjenih državah in jih predstavijo v obliki skečev

• sodelovanje dijakov z učiteljem mentorjem (pridobitev ustrezne literature in virov, sestava anketnega vprašalnika)

• delo z zgodovinskimi viri in literaturo: iskanje oz. pridobivanje, kritična presoja, uporaba podatkov in izsledkov

• delo s svetovnim spletom

• izdelava plakatov

• preizkušanje starih kuharskih receptov

• vsakodnevno spremljanje današnjih prehranjevalnih navad in same prehrane

● dijaki obiščejo več razstav in iščejo motive tihožitij

● dijaki iščejo strokovne vire o tihožitjih in naredijo seznam

● dijaki skupaj z mentorjem predelajo strokovno literaturo o upodobitvah hrane in te upodobitve razčlenijo na vsebinski in oblikovni način

● dijaki ustvarijo likovno delo z izbranim motivom hrane in izbrano likovno tehniko

• dijak posluša

predavanje: Moč človeka, energijske pretvorbe

• poišče vire o

povezavi moči človeka in energijski vrednosti hrane v literaturi in na spletu; naredi tabelo; vrsta hrane:moč

• naredi seznam

vaj preskusov moči in jih izvede s pomočjo računalniškega merilnega sistema

• zapiše rezultate

preskusov moči v obliki računalniške predstavitve

• spremlja

tedensko aktivnost pri ŠVZ, jo energijsko ovrednoti in primerja porabo z zaužito hrano na šolski malici; izdela predloge za spremembe jedilnika

• s pomočjo

izdelanih tabel spremlja lastno tedensko telesno aktivnost in jo energijsko ovrednoti

na podlagi ugotovitev spremljav predlaga spremembe in izboljšave v zvezi z vajami za mišično moč pri ŠVZ

Skupni cilji

• dijaki razvijejo kritičen odnos do dosedanjega načina prehranjevanja

• dijaki spoznajo pomen in sestavo zdravega jedilnika

• dijaki izboljšajo način prehranjevanja

• dijaki izvedejo projektni dan

Skupne dejavnosti

• predstavitev dela dijakov posameznih predmetnih skupin na projektnem dnevu

• izdelava plakatov in drugih gradiv (gradiva v Power Pointu, posnete reklame…)

• priprava razstave nastalih gradiv

• samostojno iskanje virov in druge literature

• kritično razmišljanje o problemih v zvezi s prehrano ljudi

Interdisciplinarne dejavnosti

• organizacija projektnega dne in predstavitev dela po posameznih predmetnih področjih

• objava izdelanih gradiv na spletni strani šole

Skupni cilji po predmetih

• GEO – KEM: dijaki spoznajo okoljske probleme zaradi proizvodnje hrane po svetu (uporaba pesticidov, umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev…)

• GEO – ZGO: izdelava plakatov

• ZGO – ANG/NEM: dijaki spoznajo tipične oz. tradicionalne jedi in prehranjevalnih navad ljudi(v Sloveniji, v Veliki Britaniji in v Nemčiji)

• PSI – BIO: izvedba in obdelava ankete

BIO

KEM

GEO

PSI

ANG/NEM

ZGO

LUM

FIZ

Dejavnost za končno preverjanje

Organizacija zaključne prireditve v obliki projektnega dne.

Kriteriji za preverjanje (izhajajo iz pričakovanih rezultatov oz. standardov)

Dijakova izvedba ustreznih dejavnosti ob zaključni predstavitvi projekta,

kjer se ocenjuje izvirnost, strokovnost in nastop predstavitve.

Minimalni standard: opravi vse naloge in

se zaveda pomena zdrave prehrane

Dejavnosti za ocenjevanje po posameznih predmetih

Izdelava gradiv o GSO.

Dijaki znajo izločiti izdelke, ki vsebujejo največ nevarnih E-jev.

Izdelava plakatov in drugih gradiv.

Prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek motenj prehranjevanja.

Izdelan kuharski priročnik s tipičnimi nemškimi in angleškimi jedmi.

Delo z zgodovinskimi viri in literaturo (iskanje virov, kritična presoja virov, njihova uporaba)

Izdelava likovnih del.

Izdelava tabel: vrsta hrane: moč in predlogov za energijsko uravnoteženo malico

Dejavnosti za ocenjevanje (skupne)

Dijaki ob koncu projekta v obliki debate ali okrogle mize predstavijo svoja videnja

zdravega načina prehranjevanja v prihodnosti in spremembe, ki jih bodo uveljavili

pri svojem načinu prehranjevanja.

Kriteriji za ocenjevanje

Ustreznost uporabe in interpretacije virov za raziskavo.

Ustreznost izbire zdravju prijaznih prehrambenih izdelkov.

Ustreznost izbire slikovnega gradiva in strokovne literature (teksta napisanega na plakatih in drugih gradivih.

Ustreznost izbora dejavnikov tveganja.

Ustreznost predstavitve značilnih jedi v Nemčiji in Veliki Britaniji tujem jeziku.

Ustreznost uporabe in interpretacije virov za raziskavo.

Ustrezna uporaba znanja za analizo določenega likovnega dela.

Ustreznost izbora kriterijev za predloge energijsko uravnoteženih obrokov dijaka.