LJUBLJANA 3 3 2009 GOSPOD MAG BLAŽ KAVČIČ PREDSEDNIK

LJUBLJANA 6 FEBRUAR 2018 ZAKONITOST MNOŽIČNIH ODPOVEDI NOVINARJEM
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA ENOTA ZASAVJE ZA
01 25 13 743 ZALOŠKA 65 LJUBLJANA INFOZOTKSSI OBVESTILO

2 BIC LJUBLJANA ODPIRA PRVO ŠOLSKO TURISTIČNO AGENCIJO V
2 ŠTEVILKA 00401101 00401102 00401103 LJUBLJANA 26 5 2010
21 SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (PRVOPODPISANI BRANE GOLUBOVIĆ) LJUBLJANA

Ljubljana, 3. 3. 2009

Gospod

mag. Blaž Kavčič

Predsednik

Državnega sveta Republike Slovenije

Na podlagi 68. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) Interesna skupina delodajalcev daje

predlog za sprejem Predloga zakona o spremembah Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.

Vodja interesne skupine

Borut Meh, l.r.

Priloga:

predlog zakona

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DELNEM SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) je Državni zbor sprejel na seji 14. 1. 2009. Vlada je nujnost sprejetja zakona utemeljevala z dejstvom, da ekonomska aktivnost, predvsem zaradi neodzivnosti medbančnega trga in nezmožnosti plasmaja slovenskih proizvodov na ključne izvozne trge, v Sloveniji dramatično slabi. Zato je predlagala ukrepe, katerih sprejem bi olajšal stanje gospodarstva in zaščitil položaj zaposlenih.

Že pred sprejetjem tega zakona pa so bila izražena opozorila na nekatere pomanjkljivosti zakona, zaradi katerih predvideni učinki in s tem namen zakona niso v celoti doseženi.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Predlog sprememb zakona umika reprezentativni sindikat iz postopka pridobitve dodatne subvencije, saj za sodelovanje sindikata ni nikakršne objektivne ali pravne potrebe. Delodajalec je v primeru, ko delavcu ne more zagotavljati dela, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi v dogovorjenem obsegu, delavcu dolžan plačevati nadomestilo.

Delodajalcu daje to možnost že veljavna zakonodaja, pri čemer so v celoti zagotovljene pravice delavcev v zvezi z njihovimi dohodki, pri tem pa skladno z veljavno zakonodajo sodelovanje sindikata ni potrebno.

Delodajalec, ki dela delavcem ne more zagotavljati v obsegu, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, nosi breme plačila. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07) v 137. členu določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Zakon določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela.

Določba zakona torej prepoveduje odrejanje nadur v poslovnem letu vsem delavcem in ne samo tistim, za katere delodajalec subvencijo prejema. Ker lahko delodajalec v podjetju delovni čas določa različno za posamezne organizacijske enote oz. za posamezna delovna mesta, ni utemeljene podlage, da nadur ne bi mogel odrediti tistim delavcem, pri katerih polni delovni čas ostane nespremenjen, torej 40 ur na teden.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga

javnofinančna sredstva

Za izvajanje veljavnega zakona se v državnem proračunu že zagotavlja 230.400.000,00 eurov. Predlog zakona za državni proračun ne bo imel dodatnih finančnih posledic in za njegovo izvajanje ni potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.

Predloga zakona ne bo imel finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v nekaterih drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve

pravu EU

Predlog zakona ni povezan in ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, je pa Evropska komisija v svojih priporočilih poudarila tudi potrebo po delovanju držav članic in njihovem ukrepanju za preprečitev posledic finančne krize.

Konkretni ukrepi držav članic še niso znani, zato primerjalni pregled ni mogoč.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Druge posledice sprejema zakona so poenostavitev postopkov in pozitivni učinki na gospodarstvo.

6. Razlog za obravnavo po skrajšanem postopku

Gre za manj zahtevno spremembo zakona. Zato se na osnovi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga obravnava po skrajšanem postopku.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Uradni list RS, št. 5/2009) se v 2. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(2) Delodajalcu iz prejšnjega odstavka, ki skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, delavcu ne more zagotavljati dela v obsegu polnega delovnega časa, vendar lahko zagotavlja delo do 32 ur na teden, se zagotovi subvencija v dodatnem znesku 60 eurov na mesec za skrajšanje za štiri ure oz. v znesku, ki je sorazmeren."

2. člen

V 3. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"(1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov, za čas prejemanja subvencije ne odreja nadur delavcem, za katere prejema subvencijo in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora."

3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Zakon v drugem odstavku 2. člena določa, da mora delodajalec, ki delavcem dela ne bo mogel zagotoviti v obsegu polnega delovnega časa 36 ur na teden, z reprezentativnimi sindikati o tem skleniti dogovor. Sama določba zakona in s tem zahteva po sklepanju takih dogovorov ni razumljiva in je v nasprotju s temeljno idejo zakona, ki ureja delovna razmerja.

Veljavna zakonodaja že v celoti zagotavlja pravice delavcev v zvezi z njihovimi dohodki, zato sodelovanje sindikata ni potrebno.

K 2. členu

Prvi odstavek 3. člena zakona določa, da se delodajalcu dodeli subvencija pod pogojem, da za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, delavcem ne odreja nadurnega dela.

K 3. členu

Predlagano je, da zakon začne veljati petnajsti dan v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

2. člen

(1) Gospodarski družbi oziroma fizični osebi, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), in zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden, se zagotovi subvencija za delno sofinanciranje plač (v nadaljnjem besedilu: subvencija) v znesku 60 eurov na mesec na delavca oziroma delavko (v nadaljnjem besedilu: delavec).

(2) Delodajalcu iz prejšnjega odstavka, ki z reprezentativnimi sindikati sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, se zagotovi subvencija v dodatnem znesku 60 eurov na mesec na delavca za skrajšanje za štiri ure oziroma v znesku, ki je sorazmeren skrajšanju.

3. člen

(1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadurnega dela delavcem in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora.

(2) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi zahtevka za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: zahtevek), ki ga vloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod s sklepom odloči o zahtevku po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper sklep ni pritožbe.

(3) Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka sklene delodajalec z zavodom pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.

(4) V kolikor delodajalec ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora vrniti prejeto subvencijo oziroma njen ustrezni del.

8 M ESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA UPRAVA ODDELEK ZA
9OSNOVNA ŠOLA VIŽMARJE BROD NA GAJU 2 1000 LJUBLJANA
AGEFRIENDLY LJUBLJANA FINDINGS FROM RESEARCH CARRIED OUT IN 20082009

Tags: gospod mag., predsednik, ljubljana, gospod, kavčič