LJUBLJANA 15062011 POVZETEK SKUPNE 12 SEJE SVETA ZA ZNANOST

LJUBLJANA 6 FEBRUAR 2018 ZAKONITOST MNOŽIČNIH ODPOVEDI NOVINARJEM
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA ENOTA ZASAVJE ZA
01 25 13 743 ZALOŠKA 65 LJUBLJANA INFOZOTKSSI OBVESTILO

2 BIC LJUBLJANA ODPIRA PRVO ŠOLSKO TURISTIČNO AGENCIJO V
2 ŠTEVILKA 00401101 00401102 00401103 LJUBLJANA 26 5 2010
21 SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (PRVOPODPISANI BRANE GOLUBOVIĆ) LJUBLJANA

LJUBLJANA 15062011 POVZETEK SKUPNE 12 SEJE SVETA ZA ZNANOST



Ljubljana, 15.06.2011

POVZETEK

skupne

12. seje Sveta za znanost in tehnologijo Vlade RS (SZT VRS) in

13. seje Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS (SS TP GZS) , ki je bila 12. junija 2012 na GZS


Dnevni red:

  1. Uvodne misli vodij SZT in SS TP glede aktualnega stanja področja znanosti in tehnologije ob prvi skupni seji SZT in SS TP GZS

  2. Pregled in sprejem zapisnika 11. seje Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

  3. Pogled ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na trenutno situacijo in prihodnji razvoj področja znanosti in tehnologije

  4. Predstavitev IUS (Innovation Union Scoreboard)

  5. Razno

Prisotni na seji v prilogi.


Seja je bila namenjena izmenjavi stališč obeh svetov z resornima ministroma MIZKŠ, dr. Žigo Turkom in MGRT, mag. Radovanom Žerjavom, oz. mag. Urošem Rožičem, državnim sekretarjem, do izvajanja sprejete Razvojno inovacijske strategije RS v zaostrenih kriznih razmerah, po sprejetju varčevalnih ukrepov nove Vlade RS. Sejo je vodil predsednik SZT VRS, dr. Marko Jaklič, v sodelovanju s koordinatorko SS TP GZS, Alenko Avberšek, izvršno direktorico za politike GZS.

Po uvodnem pozdravu članov SZT ter SS TP, ministra, resornih sekretarjev, je dr. Marko Jaklič kot predsedujoči SZT poudaril vlogo SZT VRS kot posvetovalnega telesa Vlade za povezovanje med znanostjo in tehnologijo, med razvojno raziskovalno sfero in inovativno industrijo. Izpostavil je, da so med njima potrebni novi poslovni modeli povezovanja.


V nadaljevanju je Alenka Avberšek, gostiteljica in koordinatorka SS TP pri GZS, pozdravila vse prisotne in predstavila vlogo SS TP GZS. Ta kot eden od devetih strateških svetov GZS v sodelovanju z gospodarstvom in predstavniki razvojno-raziskovalne sfere oblikuje predloge razvojnih strategij in politik za organe GZS oz. za vladna telesa, v katerih sodelujejo predstavniki GZS. Poudarila je, da je SS TP GZS oblikoval »3+7 predlogov za celovito tehnološko politiko Slovenije«, katere ključna in aktualna vsebina (v prilogi) je bila v celoti smiselno vključena v Raziskovalno inovacijsko strategijo Slovenije 2014-2020. Na usklajevanjih deležnikov SZT in ob sprejemu v Državnem zboru 2011 je bila RISS sprejeta z visoko stopnjo soglasja obeh sfer (raziskovalne in gospodarske); prav zato od nove vlade pričakuje realizacijo RISS. V kolikor je sprememba RISS res nujno potrebna, SS TP GZS pričakuje čimprejšnjo identifikacijo spornih delov in strokovno usklajevanje rešitev spornih delov,vključujoč deležnike iz RR sfere in gospodarstva, ki so RISS so-oblikovali. GZS vladne varčevalne ukrepe oz. Zakon o uravnoteženih javnih financah sicer podpira, vendar poudarja nujo, da se tudi ob varčevanju ohranijo vzvodi za rast in razvoj slovenskega gospodarstva.

GZS pričakuje, da bodo temu ustrezno sprejeti ukrepi, s katerimi se bodo nujne spremembe v javnih raziskovalnih organizacijah in univerzah izvajale vzdržno, da se bodo zagotovila ustrezna javna sredstva za aktualne in nove instrumente za spodbujanje tehnološkega razvoja in krepitev razvojnih jeder v gospodarstvu, kakor tudi lastna udeležba za črpanje EU sredstev po že sklenjenih pogodbah, ki v aktualnem rebalansu niso razvidna. GZS hkrati s tem pričakuje smiselno reorganizacijo institucij podpornega okolja, posebej Tehnološke agencije TIA, katere nadgrajene vsebine delovanja in vloga mora biti uravnotežena z ARRS.


Vsebina predstavitev in razprav večine prisotnih članov obeh svetov je zajeta v širšem zapisu sekretariatov SZT VRS in SS TP GZS s te seje.


Povzetek razprav in zaključkov seje


Minister dr. Žiga Turk je predstavil svoj pogled na RISS, ki je nastala v drugačnih razmerah kot veljajo v sedanji krizi. Izpostavil je, da sprejeta Resolucija potrebuje kalibracijo, predvsem pa mora odgovarjati novim gospodarskim razmeram.

Pogoj za njeno izvajanje je solidna makroekonomska situacija in s tem javno finančna stabilnost. Minister se ob tem zaveda, da Slovenija iz krize ne bo izšla zgolj z varčevanjem. Za to so potrebne inovacije in kvaliteten izobraževalni sistem, zato bo v prihodnjih tednih predstavljen nov vladni paket za spodbujanje gospodarskega razvoja.


Prihodnje aktivnosti ministrstva bodo usmerjene v preseganje pomanjkljivosti, ki so izražene v aktualnem Innovation Union Scoreboardu za 2011. Slovenija ima dobre znanstvenike, odlično strukturo doktorskih študentov in primeren delež tehničnih znanosti na doktorskem študiju. Slaba pa je na mobilnosti raziskovalcev in doktorjev znanosti, predvsem med RR sfero in gospodarstvom, kjer Slovenija zaseda zadnje mesto med vsemi EU članicami. Nujno je povečati tudi delež tujih vlaganj v RR in preseči prenizko stopnjo internacionalizacije slovenskih univerz.

Minister ugotavlja, da je bilo veliko neposrednega direktnega javnega sofinanciranja raziskav in razvoja v podjetjih, Slovenija je torej pri tem dokaj dobra. Vprašanje pa je, ali so bila povsod vložena transparentno in za namene inoviranja. Minister je izpostavil neoptimalno razvitost naravnega okolja za podjetništvo, previsoko davčno obremenitev, otežen dostop do kapitala ter nizko stopnjo visokotehnološkega izvoza Slovenije, po katerem na prebivalca zastajamo celo za Kitajsko.

Ministrstvo bo v prihodnje dajalo poudarek uveljavljanju mednarodno primerljivih standardov; povezovanju RR z gospodarstvom; spodbujanju prenosa znanja iz RR v gospodarstvo in mobilnosti kadrov ter uvajanju principa »Več za manj«. Minister je izpostavil tudi aktualne ukrepe davčne politike, ki je v paketu varčevalnih ukrepov uvedla 100% olajšavo za investicije v raziskave in razvoj.


Minister je posebej izrazil strinjanje z večino stališč, priloženih gradivu SS TP GZS za razpravo o tej točki, na podlagi katerih GZS podpira sprejeto RISS in jo vključno s temi pričakovanju podpira.


V burni razpravi, v kateri so sodelovali člani obeh svetov ter vabljeni gostje obeh ministrstev, so bile izpostavljeni naslednji poudarki:


Ne podpirajo se nesorazmerni in linearni varčevalni ukrepi na univerzah in JRO, ampak spremembe, začrtane v razumnem obsegu in v razumnih rokih; gospodarstveniki, člani SS TP, hkrati s tem poudarjajo nujnost prilagajanja JRZ na spremenjene razmere, na način, kot se je bilo v krizi na nove razmere prisiljeno prilagoditi gospodarstvo.

Predstavniki akademske sfere so ob tem dodali, da opozarjajo na posledice drastičnih rezov, katerih posledice niso rešljive z resursi, ki jih te institucije imajo. Zato so bila mnenja o tem, da se morata slovensko gospodarstvo in RR sfera prilagoditi novi paradigmi »več za manj«, deljena oziroma vezana na to, da mora država omogočiti, dopustiti vzvode in motivacijo za nove oblike delovanja na področju RRI, za spodbujanje prenosa odličnega znanja, aplikativnih tehnologij, tehnološkega razvoja ter prenosa le teh na trg.

S tem v zvezi se v gospodarstvu poudarja, da je ob zmanjšanju sredstev za RR nujno spremeniti način habilitacije – predvsem bo treba med napredovalne kriterije dodati sodelovanje z industrijo. Člani obeh svetov so si enotni, da potrebujemo spremembo zakona o RR oz prilagoditev zakonodaje, ki bo omogočila učinkovitejše načine financiranja, organiziranja RRI sfere, ki med ostalim trenutno onemogoča ustanavljanje podjetij, kapitalsko povezanih z JRZ.

Ob vlaganjih omejenih sredstev bo nujno opredeliti prioritete, da se bodo sredstva najbolj učinkovito investirala. SS TP in SZT opozarjata, da so za odlično raziskovalno delo potrebni veliki napori, odlična raziskovalna infrastruktura, kritična masa raziskovalcev z dobrimi referencami, Raziskovalna odličnost se ne more zgoditi kjerkoli, s komerkoli in kadarkoli, zato so kritični do napovedanih ukrepov, ker lahko drastični rezi ali » RR delo izven velikih RR inštitutov«, drobitev univerz, povzročijo škodo, ki bi jo bilo zelo težko popraviti. Izpostavili so tudi, da je pri črpanju EU sredstev za RR projekte nujna korenita sprememba DDV.


Državni sekretar MGRT, mag. Uroš Rožič se je opredelil tudi do izpostavljenih bojazni, da za že uveljavljene instrumente tehnološke politike, po odcepitvi resorja tehnologije iz nekdanjega MVZT na MGRT, ni na razpolago ustreznih sredstev in do reorganizacije TIA.


Zagotovil je,

  1. da se v okviru sredstev po rebalansu aktivno iščejo rešitve, da bodo zagotovljena državna lastna sredstva za črpanje EU sredstev in

  2. da zato izplačila za raziskovalne projekte po že sklenjenih pogodbah podjetij s TIA ter izplačila za okoli 370 pogodb za Mlade raziskovalce v gospodarstvu ne bodo ustavljena.

Sicer je bilo s strani GZS v zvezi z na novo oblikovanim instrumentom »Krepitev razvojnih jeder v gospodarstvu« izpostavljeno pričakovanje, da bo instrument administrativno poenostavljen tako kot taisti instrument, ki se je nedavno iztekel.


Na opozorilo gospodarstva, ki terja učinkovito reorganizacijo oziroma smiselno preoblikovanje izvajalskih agencij, posebej TIA, da je treba zagotoviti uravnoteženo vlogo tehnološke in raziskovalne agencije kot dveh komplementarnih teles za financiranje temeljnih znanosti in tehnološkega razvoja ter njihovo ustrezno financiranje, je mag. Uroš Rožič potrdil pripravljenost MGRT kot resornega ministrstva za upoštevanja teh načel v sklopu delovanja ene nove agencije.

Diskusija se je dotaknila tudi industrijske politike, ki jo je potrebno oblikovati v širšem smislu, v navezavi z RRI politiko, vključno z izobraževalno politiko, v sklopu katere bi zagotavljali kvalitetne kadre na vseh nivojih izobrazbe. Prevelik pritisk nekakovostnih kadrov na univerze pomeni trajno zmanjšanje potenciala odličnih strokovnih kadrov, ki so v industrijski proizvodnji ključni vsaj toliko kot razvojni inženirski kadri.


Seja je bila zaključena z dvema apeloma Vladi RS in sicer:

  1. naj čim prej organizira enoten Svet za znanost, tehnologijo, inovacije, visoko šolstvo, ki bo deloval na načelu »Odprtih metod« o tematikah tehnološkega razvoja, visokega šolstva, znanosti in industrijske politike.

  2. naj nadaljuje z implementacijo nespornih delov RISS, da nemudoma, z vključitvijo deležnikov, pristopi k nujnim spremembam, in sicer po v RISS predvideni časovnici. To je v razmerah omejenih razvojnih sredstev, in hkrati pritiskih globalne konkurence, ki ne tolerira zastoje v znanju in inoviranju, s tem pa tudi za kakovostno rast dodane vrednosti in delovna mesta, nujno.



Zapisala:

Simona Rataj Alenka Avberšek

Izvršna direktorica

za zakonodajo in politike GZS




















Priloga 1:

ZAKAJ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE PODPIRA RISS 2014-2020

Podpiramo temeljni strateški cilj izgradnje celovitega in usklajenega razvojno raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vzvod za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.Prioritetno povečati učinkovitost vlaganj sredstev v raziskave in razvoj. Samo povečevanje obsega vlaganj na ciljnih 3% BDP, ob sedanji učinkovitosti, ne more in ne sme biti osnovni cilj RISS 2014-2020.

Nova RISS mora biti usmerjena v sistemske spremembe za preseganje sedanjega razdrobljenega sistema financiranja, ki raziskovalne institucije in raziskovalce ne motivira za povezovanje z gospodarstvom ter komercializacijo znanja, nujne spremembe v načinu financiranja, organiziranja, motiviranja in ponovne opredelitve statusa javne raziskovalno razvojne in izobraževalne sfere. GZS in gospodarstvo želi biti aktiven člen celovitega RI okolja. Poudarek nameniti realizaciji - odgovornosti Vlade RS za usklajenost delovanja ministsrtev za realizacijo RISS.

Prioritete, ki jih v RISS izpostavlja GZS so naslednje:

  1. Spremeniti merila za habilitacije in financiranje, ki morajo poleg znanstvene in pedagoške odličnosti uravnoteženo upoštevati rezultate sodelovanja z gospodarstvom. (ARRS, Univerze)

  2. Zagotoviti stabilno in transparentno programsko financiranje institucij, ne skupin raziskovalcev, s ciljem večjega deleža prihodkov iz naslova tržnih projektov in prodaje znanja. S tem sovpada bistveno večja odgovornost za učinkovitejše strokovno in poslovno vodenje in upravljanje zavodov (ARRS).

  3. Usmerjati javna sredstva za RR v prioritetna tehnološka področja, s potencialom in potrebami inovativnega gospodarstva in znanosti. 60% vseh javnih sredstev za RR se mora usmeriti v razvojne projekte po meri inovativnega gospodarstva. Nujno je soinvestiranje in usmeritev države  v »pametno« specializacijo.

  4. Pogoj za realizacijo RISS so naložbe in politike izobraževanja in usposabljanja. Z novimi oblikami upravljanja univerz se mora odpraviti veliko pomanjkanje razvojnih inženirjev v gospodarstvu ter pomanjkanje kompetence in ustvarjalnosti v najširšem smislu. Spodbujati in usmerjati je treba v naravoslovno in tehniško izobraževanje, tudi s tehniškimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah.

  5. Zagotoviti vlaganja države v vse faze inovacijskega procesa, v celotno verigo ustvarjanja in aplikacije znanja v konkurenčnih produktih in storitvah, zlasti s krepitvijo mehanizmov za podporo tržnim aplikacijam in razvoju novih trgov. Nujna je podpora tehnološkim in ne-tehnološkim inovacijam, slednjih s poudarkom na uvajanju novih poslovnih modelov, promoviranju inovativnosti ter soočanju z izzivi širših družbenih sprememb. Za to je nujno oblikovanje novih instrumentov pri tržnem uveljavljanju tehnoloških rešitev podjetij - zlasti z uporabo javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje novih produktov in storitev.

  6. Za inovativnost, podjetnost, ustanavljanje novih in razvoj obstoječih visokotehnoloških podjetij, je potrebno celovito, v svet odprto in spodbudno inovacijsko in poslovno okolje.

Zato je treba spremeniti zakonodajo (delovno pravno, davčno, izobraževalno, RR dejavnosti), ki bo povečala privlačnost za domače in tuje razvojne naložbe in talente. Še zlasti je pomembna prilagoditev delovno pravne zakonodaje za bolj dinamičen in bolj odprt trg dela. Povečati je treba davčne olajšave za naložbe v RR in uvajanje novih produktov na trg. Zmanjšati je treba davčne obremenitve znanja.

  1. Kljub krizi je treba ohranjati ambiciozen cilj povečevanja vlaganj v RR na najmanj 3 % BDP do leta 2020, od tega zasebnih vlaganj 2% BDP. Zato morajo biti prioriteta novega NRRIP spodbude in novi instrumenti za nadaljnjo rast zasebnih vlaganj (neposredne spodbude, davčne spodbude za RR, sovlaganja države - javna naročila.

  2. RISS 2011-2015 mora biti osnova za celovito razvojno raziskovalno in inovacijsko politiko države. Priprava politik za izvajanje strateških ciljev mora biti zaveza celotne vlade, njeno izvajanje pa koordinirano in usklajeno med vsemi različnimi politikami. Izvajanje mora temeljiti na merljivih kriterijih in rednem spremljanju doseženih ciljev, opredeljene časovnice in zavezancev za njeno uresničevanje. Vlada mora zagotavljati sprotno preverjanje ukrepov različnih politik (finančno davčne, gospodarske, delovne, okoljske, regionalne,itd..) z vidika njihovega prispevka k uresničevanju ciljev inovacijske družbe.

  3. Vlada mora vzpostaviti učinkovito, decentralizirano organizacijo izvajanja programa preko javnih agencij in drugih zasebnih in javnih institucij podpornega okolja, ki naj temelji na strokovnosti, preglednosti in stroškovni učinkovitosti, ne pa na administrativni nepregeldnosti.

LISTA PRISOTNIH

skupne

12. seje Sveta za znanost in tehnologijo Vlade RS (SZT VRS) in

13. seje Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS (SS TP GZS) , ki je bila 12. junija 2012 na GZS


Člani Sveta za znanost in tehnologijo VRS:

Žiga Turk (MIZKŠ); Damijan Miklavčič (Fakulteta za elektrotehniko, Lj); Danijel Petrovčič (Medicinska fakulteta); Marija Breznik Močnik (Neodvisni sindikat delavcev LJ UNI); Peter Venturini (Helios d.d.); Danilo Zavrtanik (Univerza v Novi Gorici); Dragan Marušič (Univerza na Primorskem); Radovan Stanislav Pejovnik (Univerza v Ljubljani);Danijel Rebolj (Univerza v Mariboru); Marko Jaklič (Ekonomska fakulteta, Lj); Miomir Knežević (Biobanka d.o.o.).


Člani Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS:

Blaž Nardin (Gorenje Orodjarna d.o.o.); Marjan Mateta (Mitol d.d.); Mateja Mešl (TIA); Janko Jamnik (Kemijski inštitut); Jožica Rejec (Domel d.d.); Marta Turk (GZS); Janez Renko (GZS), Rok Uršič (I-tech d.o.o.); Peter Stanovnik (IER), Zoran Marinšek (Inea d.o.o.); Danijel Zupančič (Trimo d.d.); Robert Žerjal (Iskra AE d.d.); Miloš Šturm (Hidria d.o.o.); Dušan Bušen (AC Slovenija); Simona Rataj (GZS); Alenka Avberšek (GZS); Tomaž Kmecl (Etra 33 d.o.o.).


Ostali prisotni:

Primož Pristovšek (ARRS); Andrej Cvelbar (MGRT); Uroš Rožič (MGRT); Dušan Lesjak (MIZKŠ); Borut Rončevič (MIZKŠ); Petra Tramte (MIZKŠ); Tomaž Boh (MIZKŠ); Anica Levin (NTF - Tekstilec); Miha Rihar (DMRS); Janja Zalar (STA).







str. 5




8 M ESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA UPRAVA ODDELEK ZA
9OSNOVNA ŠOLA VIŽMARJE BROD NA GAJU 2 1000 LJUBLJANA
AGEFRIENDLY LJUBLJANA FINDINGS FROM RESEARCH CARRIED OUT IN 20082009


Tags: 15062011, skupne, ljubljana, znanost, povzetek, sveta