Oddelek za kmetijsko svetovanjeTrnoveljska cesta 1, 3000 Celjetel. 03 42 55 515 fax 03 42 55 530E pošta: [email protected]GSM: 041/426 515 |
POSTAVIMO OGRAJO ZA PAŠO ŽIVALI
Pri reji domačih živali se čedalje bolj zavedamo, da je paša najcenejši vir voluminozne hrane, hkrati pa ima od tega veliko tudi sama travna ruša, saj je hkrati pognojena in tudi pogažena. Starejši kmetovalci se še spominjajo, kako so včasih pasli, pa tudi lovili pobegle živali po celi vasi. Zaradi neprijetnih spominov se še vedno »bojijo« paše. Že včasih, pa tudi še danes velja pravilo, da je najboljša ograja kvalitetna travna ruša. Pa vendar, če se hočemo izogniti lovljenju oziroma pobegom živali, moramo narediti dobro elektroograjo. V zimskem času si kot dobri gospodarji pripravimo kole, ko se malo otopli, pa lahko postavimo ograjo, če pa je že postavljena, pa je nemalokrat potrebna popravila.
Kaj moramo upoštevati pri načrtovanju nadzorovane paše živali:
zmogljivost in zahteve rasti travne ruše (botanično sestavo travne ruše)
zahteve in vrsto živali
čas zasedbe čredink
gnojenje
varstvo pred zajedavci
napajanje
Pravilen začetek paše je zelo pomemben. Predvsem mora biti postopen, da se živali navadijo na mlado z beljakovinami bogato krmo. S počasnim privajanjem živali na letni obrok omilimo zmanjšanje tolšče v mleku in preprečimo pojav drisk.
Za ograditev uporabimo lokalno značilni material, to so tako imenovane masivne ograje, lahko postavimo elektroograjo, uporabimo kombinacijo obeh ali pa postavimo tako vrsto elektroograje, kjer ne potrebujemo izolatorjev.
Vsak kmetovalec najbolje pozna svoje površine in tako si lahko tudi najlažje izračuna kje in kakšno obodno ograjo bo postavil, da bo najbolj učinkovita in najcenejša.
Za načrtovanje ograje potrebujemo podatek o skupni dolžini ograje, kje se ograja »lomi« oziroma spremeni smer pod takim kotom, da je potreben naslednji napenjalni kol, kje bodo vrata na pašniku in v posamezne čredinke in nenazadnje katero vrsto živali bomo pasli.
Elektroograja za pašo domačih živali je sestavljena iz napenjalnih, podpornih, nosilnih ter distančnih kolov (distančnikov). Napenjalni koli imajo premer 15-20 cm in so dolgi do 180 cm. Podporni koli pri napenjalnem koli so debeli 8-10 cm in dolgi do 250 cm, odvisno od terena. Napenjalne kole vedno zakopljemo v prej (izvrtano) izkopano luknjo do polovice v tla. Pri vsakem vhodu na pašnik oziroma kjer se ograja lomi potrebujemo napenjalne kole, ki so lahko podprti vidno ali nevidno (podporni kol je v tleh). Med napenjalne kole, na ravnih linijah so lahko na razdalji 50 m, postavimo nosilne kole in distančnike. Na ovinkih pa je potrebno postaviti več nosilnih kolov.
Nosilni koli so debeline 8 cm in dolžine do 140 cm, distančniki pa debeline 3 cm in dolžine 110 cm.
Na napenjalnih kolih so privezani napenjalni izolatorji in na sredini linije je v žico vstavljen roto napenjalec tako, da je žica napeta po celotnem obodu pašnika.
Na vsakem nosilne in distančnem kolu je toliko izolatorjev kolikor imamo potegnjenih žic. To pa je odvisno od vrste živali, ki jih pasemo.
Za ograditev pašnika uporabimo dobro pocinkano žico debeline 2,5 ali 2,7 mm.
Koli za elektroograje morajo biti iz trdega lesa (kostanj, akacija ali hrast). Če so koli iz drugačnega (mehkega) lesa morajo biti dobro zaščiteni proti gnitju (impregnirani), predvsem tisti del kola, ki je na prehodu v zemljo.
Kadar se odločimo za postavitev stalne več žične elektroograje sledimo spodnjemu vrstnemu redu:
napenjalni kol zakopljemo na začetku in na koncu pašnika ter na vsaki ostri spremembi smeri ograje neprekinjeno do skupne dolžine 2 km
napenjalni izolator navežemo na vsak napenjalni kol
najnižjo žico potegnemo kot prvo po liniji ograje
nosilni koli – zabijemo na razdalji od 2 – 50 m v odvisnosti od terena
nosilni izolatorji - pritrdimo na nosilni kol in distančnik – na mesta tako, da so razmiki med žicami primerni za zadrževanje rejnih živali na ograjenem območju distančniki – če teren to omogoča (ravna in neprekinjena linija), potem jih uporabimo
žica – 2,5 ali 2,7 mm in 2×pocinkana
Vsaka vrsta pašne živali ima v svoji glavi drugačno strategijo pobega s pašnika, zato so tudi razmiki med žicami (v cm) v elektroograji različni:
Krave in telice - žica na višini 45 cm in 90 cm
Krave s teleti – žica na višini 25 cm, 55 cm in 90 cm
Drobnica – žica na višini 15 cm, 35 cm, 60 cm in 90 cm ali
Drobnica – žica na višini 30 cm, 45 cm, 65 cm in 90 cm ali
Drobnica – žica na višini 15 cm, 30 cm, 45 cm, 65 cm in 90 cm ali
Drobnica – žica na višini 30 cm, 45 cm, 60 cm, 80 cm in 105 cm
Veljati mora načelo, da so spodnje tri žice vedno bolj skupaj in bližje tlom, kot vse naslednje, ki sledijo. Drugo načelo pa pravi, da mora obodna (zunanja) ograja vedno imeti več žic kot delilna (notranja), ki razdeli pašnik na čredinke.
Več žic v ograji mora biti na bolj nevarnih predelih oziroma bolj prometnih območjih. Na najnižjo možno višino postavimo žico, če obstaja nevarnost vdora potepuških psov ali večje število lisic, ki lahko naredijo škodo na mladih ali majhnih živalih.
Napisana so samo osnovna načela pri postavitvi učinkovite stalne več žične elektroograje. Na terenu pa se pojavljajo različne zahteve kmetovalcev, različni tereni ipd. Vsemu temu se prilagajamo z individualnimi načrti ograditve pašnikov.
mag. PEVEC Tatjana, univ. dipl. inž. agr.
svetovalec specialist II
(za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme)
BOLNIŠNICA GOLNIK – KLINIČNI ODDELEK ZA PLJUČNE BOLEZNI IN
DIJAKINJA ODDELEK STARŠI NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA
DR ROBI KROFLIČ IZREDNI PROFESOR ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN
Tags: cesta 1,, trnoveljska, kmetijsko, svetovanje, oddelek, cesta