SEKTOR ZA STATISTIKO NARAVNIH VIROV IN OKOLJA ODDELEK ZA

SEKTOR ZA DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE GRADIVO K TOČKI
SEKTOR ZA DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE ŠEVILKA 0136200513 DATUM
SEKTOR ZA DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE ŠIFRA DATUM

SEKTOR ZA DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE ŠTEVILKA 7SEJA DATUM
SEKTOR ZA DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE ŠTEVILKA 90046320092 DATUM
SEKTOR ZA PROIZVODNE IN STORITVENE STATISTIKE DATUM 1 12

Vabilo

SEKTOR ZA STATISTIKO NARAVNIH VIROV IN OKOLJA ODDELEK ZA

Sektor za statistiko naravnih virov in okolja

Oddelek za regionalne statistike



Sosvet za regionalne statistike,

29. 11. 2005



Definicije in merila za razmejevanje prostora na ruralna/urbana območja



Marca 2005 je bil na Evropskem statističnem uradu (EUROSTAT) organiziran sestanek delovne skupine za razvoj podeželja /rural development. Predstavniki Eurostata in DG AGRI so predstavili zadnje aktivnosti s tega področja. Tako je DG AGRI deluje na področju razvijanja kazalnikov za 3 osi politike razvoja podeželja (konkurenčnost kmetijstva, okolje in upravljanje z zemljišči, raznolikost podeželske ekonomije in kvaliteta življenja). V teku sta dve študiji o kazalnikih na ruralnih območjih, katerih rezultati bodo na voljo v jeseni 2005.

Tudi Eurostat je predstavil seznam kazalnikov za razvoj podeželja, ki pa jih bo dopolnil in poslal v potrditev državam članicam (predvidoma aprila 2005), o čemer bo SURS prav tako obvestil pristojne inštitucije v državi.

Poleg samih kazalnikov pa ima velik pomen razmejitev prostora na ruralna in urbana področja. Na Statističnem Uradu RS bi želeli podati informacijo o prizadevanjih Eurostata na tem področju. Cilj je določitev take definicije in meril, na osnovi katerih bi dobili evropsko primerljiva območja. Poleg same primerljivosti pa je potrebno upoštevati tudi vidik dostopnosti in zaupnosti statističnih podatkov, namenjenih politiki ruralnega in urbanega razvoja.

Na sestanku je bilo poudarjeno, da bodo v oviru nove finančne perspektive sredstva strukturnih skladov EU namenjena tudi urbanim in ruralnim območjem, pri čemer je potrebno določiti ta območja in določiti kazalnike za usmerjanje in spremljanje razvoja.



Trenutno sta na Eurostatu v uporabi dva pristopa:



  1. OECD definicija

OECD definicija ruralnega/urbanega loči dve hierarhični stopnji; in sicer lokalno in regionalno. Edini kriterij za določitev ruralnih območij je gostota prebivalstva. Na lokalni ravni (LAU1/2) so občine, ki imajo manj kot 150 preb/ km 2 definirane kot ruralne.



Na regionalni ravni se NUTS 3 regije klasificirajo v različne tipe regij glede na delež prebivalstva, ki živi v ruralnih občinah.



Po tem pristopu bo potrebno na ravni NUTS 3 posredovati kazalnike za razvoj podeželja.



Po tej definiciji so statistične regije (NUTS 3) v Sloveniji klasificirane sledeče:





Nobena od slovenskih regij po tej definiciji ne sodi v razred pretežno urbanih regij, kjer bi bil delež prebivalstva, ki bi živel v ruralnih občinah nižji od 15%.



  1. Eurostatova definicija oziroma t.i. koncept Degree of urbanisation

Ta koncept se je do sedaj uporabljal pri Labour Force Survey/Anketi o delovni sili.

Kriteriji so naslednji:



Na osnovi teh kriterijev obstajajo po konceptu stopnje urbanizacije naslednja tri območja:





Po tem pristopu po potrebno posredovati kazalnike za razvoj podeželja za nize gosto poseljenih, srednje poseljenih in redko poseljenih območij. Še prej bo potrebno določiti nivo dosegljivosti podatkov v posameznih državah.



Po tej definiciji sodita le občini Ljubljana in Maribor v densly populated area, 54 občin sodi v intermediate area. To so občine Celje, Koper, Domžale, Grosuplje, pa tudi manjše občine kot npr. Beltinci, kjer je gostota nad 100 preb/km2 in se stikajo z večjo občino s podobno gostoto prebivalstva. Ostalih 137 občin sodi v kategorijo thinly populated area, bodisi zato, ker so velike in redko naseljene, bodisi zato, ker sosednje občine ne dosegajo pogojev glede gostote prebivalstva in jih ni moč povezati v sklenjen niz. Informacije o podrobni klasifikaciji so na voljo na SURS.

Druga definicija je problematična v toliko, ker bo potrebno zagotavljati podatke na ravni občin, kjer se nabor obstoječih podatkov zelo zoži (registrski, popisni podatki, nekatera polna zajetja, ki niso problematična z vidika zaupnosti podatkov). Vendar bo po Eurostatovih zagotovilih zbiranje podatkov v prvi fazi slonelo na že obstoječih virih in ne bo zahtev po dodatnih raziskav ali večjih vzorcih.



V projektu razvoja podeželja se bosta vzporedno uporabljala oba pristopa, dokler se Komisija ne bo opredelila katera od definicij je primernejša. Sicer pa se DG AGRI bolj nagiba k OECD pristop (NUTS 3 regije), čeprav se zavedajo, da so potrebna dodatne preučitve, preden bo sprejeta dokončna odločitev. OECD pristop je pragmatičen in omogoča zbiranje in izkazovanje primerljivih statistik med državami članicami. Vendar ta pristop ne omogoča izločitve vpliva večjih mest v npr. pretežno ruralnih območjih. To pa seveda omogoča drugi pristop, ki proizvaja statistike za 'čista' ruralna območja, brez urbanih vplivov. Največjo oviro v tem pristopu pomeni dosegljivost/nedosegljivost podatkov, saj je zahtevan nivo občina (LAU 2).











Pripravila:Simona Klasinc

3/3




SEKTOR ZA SPLOŠNO METODOLOGIJO IN STANDARDE ŠTEVILKA 007492007 DATUM
SEKTOR ZA STATISTIKO NARAVNIH VIROV IN OKOLJA ODDELEK ZA
SEKTOR ZA STATISTIKO NARAVNIH VIROV IN OKOLJA ŠTEVILKA 013920069


Tags: sektor za, okolja, sektor, naravnih, statistiko, virov, oddelek