ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE SREDNJE ŠAHOVSKE ŠOLE IZTOK JELEN STROKOVNI








POROČILO O HOSPITACIJI

ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE

SREDNJE ŠAHOVSKE ŠOLE

Iztok Jelen, strokovni sodelavec - republiški trener

Ul. k studencu 8, 1215 Medvode, tel. (061) 611-291


08.10.1997





POROČILO O HOSPITACIJI


v SŠŠ ŠD Radenska - Pomgrad, učitelj FM Boris Kovač, 2.letnik, Dokležovje, sobota, 4. oktober, od 10.00 do 14.00






1. OPAŽANJA GLEDE PRISOTNOSTI IN GLEDE OPREMLJENOSTI TER PRIMERNOSTI UČNEGA PROSTORA






  1. POTEK UČNEGA PROCESA



10.00-10.45 (45 min): Pozdrav republiškega trenerja in spoznavanje z učenci (6 min.), nato najprej kratka 5 minutna ponovitev prejšnje snovi (O napadu in o obrambi: neposredna in posredna obramba, rošadni napad), v katero učitelj s kratkimi vprašanji vključi vse učence. Pregled domačih nalog. Metodika: 10 učencev tvori tri skupine za tremi šahovnicami. Preigravajo rešitve nalog eno za drugo. (Učenci znotraj skupine nastavljajo učne pozicije in se izmenjujejo pri izvajanju potez rešitve, ki jo postopno razkrivajo s pomočjo učitelja. Ta vključuje in sprašuje po rešitvah vse učence). Učenci imajo rešitve nalog napisane na posebnem dvojnem listu (visoki karo) in po učiteljevem navodilu sproti kljukajo pravilne rešitve. (Po končani predstavitvi rešitev bo učitelj pobral liste z rešitvami domačih nalog, doma seštel osvojene točke in jih vpisal na list z rdečo barvo - učitelj ima za vsakega učenca posebno mapo, v katero vlaga vse učenčeve pisne izdelke. Učenci imajo pred seboj tudi vsak svojo mapo diagramov nalog in spremnih besedil po enotnem učnem programu.)


10.45 - 10.55: odmor


10.55 - 11.08: Nadaljevanje pregleda domačega dela. Predelane naloge št. 135 do 139 (naloga D1/139 v učnih skriptih ima napačen diagram in ni rešljiva!)


11.10 - 11.45: V mapo si učenci poleg diagramov zapisujejo rešitve s komentarji po nareku učitelja (iz učiteljeve mape z rešitvami; pišejo s svinčnikom, tako da lahko popravljajo - na razpolago so tudi šilčki).


11.45 - 12.00: Glavni odmor - učenci malicajo (dežurni prinese kekse); učitelj in republiški trener analizirata potek pouka.


12.00 - 12.50: Začetek nove snovi 2. letnika: Prvi otvoritveni repertoar. (Učitelj se pri delu sklicuje tudi na Marovičevi knjigi: Otvorene i poluotvorene igre /modra knjiga/ in Zatvorene igre /rdeča knjiga/, iz katerih so izven programa SŠŠ že preučevali Italijanko in Španko). Obravnavajo: Središčno igro (tudi varianto 1.e4 e5 2.d4 ed4 3.Dd4 Sc6 3.De3 Sf6 4.Sc3 Le7 5.Lc4 d6 6.Ld2 0-0 7. 0-0-0 Le6=, ki je ni v enotni skripti), Središčni oziroma Nordijski gambit - tudi iz škotskega vrstnega reda potez. Učitelj demonstrira in kratko razlaga variante na demonstracijski stenski šahovnici. Po vsaki demonstrirani otvoritvi pride k šahovnici ponoviti demonstracijo najprej eden izmed sposobnejših učencev in za njim še eden, tako da vidijo učenci 2 ponovitvi. (Če se poskušajo sošolci nerodnim demonstratorjem posmehovati, jih učitelj takoj opomni in poskrbi, da pridejo tudi oni na vrsto). Učitelj pokaže tudi kakšno dodatno zanimivo varianto.


12.50 - 13.00: Na dvojne liste si zapisujejo nove domače naloge D2/139 (do 12) točk in D2/140 (3 točke, str. 13a). Partijo Ljubojević - Parma, ki je za DN preigrajo do 16. poteze, ki je izhodiščna za DN.


13.00 - 13.30: Učitelj demonstrira tri partije iz tekočih tekmovanj: 1. Kasparov - J.Polgar (1:0, Nimcoindijka); 2. Širov - Van der Wiel (0:1, Gruenfeldova); 3. Širov - ? (1:0; varianta Opočenskega).


13.30 -13.35: Zaključni nagovor republiškega trenerja.




3. OPAŽANJA OB SPREMLJANJU POTEKA UČNEGA PROCESA



  1. ura - domače naloge: naloge so imeli vsi učenci, povečini so bile rešene pravilno, vendar svojih pravilne odgovore pogosto niso znali dovolj utemeljiti (povejo: to je dobra, slaba, sumljiva poteza, težave pa pri odgovarjanju na vprašanja »zakaj?«). Sicer se vidi, da so učenci skrbni, urejeni in pozorno sledijo; klepetanja ni. Malo sprašujejo - niso dovolj pogumni, da bi izrazili svojo radovednost (morda so bolj zadržani zaradi mojega obiska). Priporočam, da učitelj še naprej spodbuja učence k aktivnemu sodelovanju in h kritičnosti (ta se izraža skozi »neprijetna« vprašanja učitelju).

  2. Prvi otvoritveni repertoar. Morda bi bilo pri demonstraciji potrebno izbiro potez še bolj utemeljevati z doslej že obravnavanimi principi (načelo aktivnosti, prostorska prednost, boj za središče, izračunavanje tempov). Od učencev, ki so demonstrirali pred šahovnico naj se ne bi zahtevala »tiha« ponovitev ampak argumentacija vseh ključnih potez (z otvoritvenimi in ostalimi načeli).

  3. Zapisovanje pravilnih rešitev v mape.

4. Demonstracija partij s tekočih tekmovanj. Koristna popestritev šolskega dela, ki je bila učencem zanimiva. Morda je bilo preigravanje, ki so ga spremljali učiteljevi kratki komentarji, nekoliko prehitro. Priporočil bi še večjo problemsko naravnanost, ki bi omogočila večjo poglobitev in večjo aktivnost učencev (opažanja in vprašanja usklajenosti velemojstrove igre z doslej obravnavanimi otvoritvenimi in drugimi teoretskimi načeli; uganjevanje ključnih potez in slično - seveda bi to pomenilo, da se v istem časovnem okviru preigra npr. samo ena namesto treh partij).




4. DIDAKTIČNIH OPAŽANJA



Notranja organizacija učnega procesa, učna vsebina:

- predmet, tema: razvidno iz poteka - v skladu z učnim načrtom;

- težavnost učne teme: težavnost in delež novosti v učni temi - primerno.


Učne metode in oblike:

- učitelj uporablja pogovorno, frontalno metodo; za šahovnicami se delno uporablja skupinsko metodo 3 - 4 (namesto razlage za stensko demonstracijsko šahovnico), ki se je odlično obnesla.

- Uporabljal je metodo razlage v kombinaciji s tekstovno metodo (skripta) in metodo demonstracije. Uporaba metod primerna, govor primerno glasen, plastičen in dinamičen (zame včasih nekoliko hiter in z nekoliko dialekta, ki pa učencem seveda ni delal težav). Uporaba lepe slovenske strokovne terminologije (poševnica, navpičnica, sečišče in podobno); kakšno tujko bi bilo mogoče potrebno včasih razložiti ali napisati (npr.: ali je vsem učencem jasno kaj pomeni sintagma »reduciran material« ?). Pouk temelji na razlagi in preučevanju primerov in ne na predavanju (tako je tudi prav). Primerov dovolj.

Učenci so odgovarjali na vprašanja in sodelovali, vendar večina ni bila dovolj aktivna, ni bilo dovolj samoinciativnih vprašanj (razlog najbrž tudi v tem, da so relativno mladi in jih je motila moja prisotnost). Pri ponavljanju se je učitelj naslanjal na vse učence, na tiste z več, pa tudi na tiste z manj znanja.


Porazdelitev učne ure na uvodni, osrednji in sklepni del: porazdelitev in poudarki so bili ustrezni, v vseh fazah pa bi priporočil, da učitelj izbiro ključnih potez v še večji meri utemeljuje z že usvojenimi teoretskimi načeli - enako utemeljevanje naj se zahteva tudi v odgovorih učencev.


Tehnika zastavljanja vprašanj: zastavljana vprašanja so bila primerna po vsebinski plati in po zahtevnosti, z nekoliko dialekta morda včasih niso bila dovolj počasi in razločno povedana (vendar nisem imel vtisa, da bi imeli učenci težave z razumevanjem).


Odnosi med učiteljem in učencem: ustrezni, topli, ozračje v razredu delavno, morda (zaradi moje prisotnosti) nekoliko zadržano.


Vzgojni smotri kot so: delavnost, osredotočenost in natančnost so prišli pri pouku zaradi konkretnih izobraževalnih ciljev morda nekoliko bolj do izraza kot vzgojni smotri ustvarjalnosti, samoinciativnosti, samostojnosti mišljenja in kritičnosti (razvijanje slednjih pride do izraza v sproščenih in demokratičnih odnosih med učiteljem in učenci).


Kako učitelj reagira na odgovore učencev? V glavnem ustrezno, tj. spodbujajoče (graji naj bi se dosledno izogibal zaradi demotivacijskega učinka - v primeru nepravilnega odgovora vedno zadošča stvarno vrnitveno sporočilo: utemeljevanje, argumentacija).



5. ZAKLJUČEK





Poročilo o hospitaciji bo sestavni del gradiva za naslednji seminar in ga priporočam za predmet diskusije na njem.



Poslano:


  1. Učitelju (g. Boris Kovač)

  2. Ustanovitelju (ŠD Radenska POMGRAD Murska Sobota)

6






Tags: iztok jelen,, šahovska, šahovske, iztok, slovenije, jelen, srednje, zveza, strokovni